Vodja botaničnega vrta o uporabi vode: Odločba je absurdna

"Ko absurdi dosežejo višek. Tudi rastline imajo pravico do vode, ne le živali in človek," je ob prejetju odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) zapisal vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani Jože Bavcon. V dokumentu jim, če ne pridobijo vodnega dovoljenja do konca prihodnjega leta, prepovedujejo rabo vode za vrtnarstvo.

Direktor Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani Jože Bavcon pravi, da je odločba inšpektorata  za okolje in prostor smešna, saj jo je poslalo ministrstvo, ki vrta finančno ne podpira, čeprav bi ga zaradi dejavnosti, ki jo opravlja, moralo.

Direktor Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani Jože Bavcon pravi, da je odločba inšpektorata za okolje in prostor smešna, saj jo je poslalo ministrstvo, ki vrta finančno ne podpira, čeprav bi ga zaradi dejavnosti, ki jo opravlja, moralo. Foto: STA

"Žalostno je, da vrt, ki je v osnovi raziskovalna, izobraževalna in naravovarstvena ustanova in se aktivno ukvarja z ex-situ in in-situ varstvom rastlin, dobi tako absurdno odločbo," je ob prejetem dokumentu še zapisal Jože Bavcon. "Odločba je smešna, ker jo je poslalo ministrstvo za okolje, ki vrta sicer finančno ne podpira, čeprav bi ga zaradi dejavnosti, ki jo opravlja, lahko oz. moralo tudi zaradi mednarodnih obveznosti. Tako nam, namesto da bi nas podpiralo, pošilja take odločbe," je v telefonskem pogovoru zadevo komentiral vodja vrta.

Zahteve birokracije

Inšpektorica je po uradni dolžnosti nadzor rabe vode v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani izvedla februarja. Ob tem je ugotovila, da Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete, katerega del je formalno botanični vrt, nima vodnega dovoljenja za zalivanje in namakanje rastlin na svojih treh lokacijah, in sicer na Ižanski, kjer je njihov sedež, v rastlinjaku v Krajinskem parku Tivoli in na Oddelku za biologijo. Za zalivanje uporabljajo deževnico in tudi vodo iz vodovoda. Ravno to pa je postalo predmet obravnave inšpektorata.

V določbi je tako zapisano, da po 31. 12. 2018 prepovedujejo rabo vode za vrtnarstvo, če upravljavec vrta do takrat, kar nalaga zakon o vodah, ne bo pridobil vodnega dovoljenja. A kot pravijo na ministrstvu za okolje in prostor, je časa za to dovolj.

Ob tem so še zapisali: "Naj pojasnimo, da zakon velja za vse, in s tako odločbo IRSOP ne omejuje aktivnosti, ki jih izvaja botanični vrt."

Ljubljanski botanični vrt, katerega primarna dejavnost je raziskovalno-znanstvena, je od leta 2008 zavarovan kot spomenik državnega pomena. Ljubljanski botanični vrt, katerega primarna dejavnost je raziskovalno-znanstvena, je od leta 2008 zavarovan kot spomenik državnega pomena. Foto: Bor Slana

Vrt le kot vrtnarija

"V odločbi vrt obravnavajo kot navadno vrtnarsko dejavnost, čeprav je njegova glavna vloga znanstveno-raziskovalna zbirka," je do zožene perspektive v dokumentu kritičen Bavcon.

Ob tem pravi, da seveda ne nasprotujejo enakosti pred zakonom, vendar bi pričakovali drugačno pot seznanjanja z birokratskimi pogoji. Kot dodaja, so od leta 2010 najbolj obiskana ustanova med inšpektorji. "Vsako leto imamo po dva inšpekcijska nadzora, kar je mogoče razumeti kot nagajanje."

Sprašuje se, "kako uradno ne bi smeli uporabljati vode za zalivanje v državi, kjer je pravica do pitne vode zapisana v ustavi. Ta se enako kot na ljudi in živali nanaša tudi na rastline."

S tem, ko ljubljanski botanični vrt hrani 20 odstotkov slovenske flore, je Slovenija že izpolnila 8. točko GSPC (Global strategy for plant Conservation) - mednarodne konvencije o biodiverziteti (fotografija je simbolična). S tem, ko ljubljanski botanični vrt hrani 20 odstotkov slovenske flore, je Slovenija že izpolnila 8. točko GSPC (Global strategy for plant Conservation) - mednarodne konvencije o biodiverziteti (fotografija je simbolična). Foto: Bor Slana

Vrt kot državni spomenik

Ob tem Bavcon navede še vlogo in pomen ljubljanskega botaničnega vrta, ki je od leta 2008 zavarovan kot spomenik državnega pomena. "S semensko banko, ki jo imamo v raziskovane namene, sodelujemo s 3.000 botaničnimi vrtovi, s katerimi si brezplačno izmenjujemo semena," pojasnjuje Jože Bavcon. To je največja semenska banka avtohtonih rastlin ne le v državi, ampak v širšem prostoru z več kot 12 tisoč enotami.

V letu 2015 so v Edinburgu od Svetovne organizacije botaničnih vrtov (Botanic Gardens Conservation International) dobili nagrado za ex-situ varstvo rastlin. Leta 2007 je bil ljubljanski botanični vrt v knjigi Botanic Gardens: A Living History predstavljen kot eden izmed 178 pomembnih vrtov. Na svetu jih je sicer več kot 3.000. V letu 2013 je bilo delo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani predstavljeno v knjigi Der Garten als Wissensraum (Vrt kot prostor znanja), kjer je predstavljenih 90 najpomembnejši vrtov od 900 v Evropi. 

Kot še poudarja sogovornik, je botanični vrt izpolnil tudi že 8. točko GSPC (Global strategy for plant Conservation) mednarodne konvencije o biodiverziteti, ki do leta 2020 predvideva hranjene 20 odstotkov avtohtone flore v semenski banki posamezne država. In ker v vrtu to že imajo, je na ta način Slovenija že izpolnila svojo obvezo, še pojasnjuje direktor botaničnega vrta.

Sorodne vsebine

Komentarji

4
  • mornarcek / 15.08.2017. ob 09:02

    važno da se na veliko perejo avtomobili in ostali luksuz kdor se je tega spomnil ne mara rastlin

  • aces / 15.08.2017. ob 13:02

    Joj, katastrofa - namesto, da bi se ukvarjali s predelovalnicami odpadkov, ki sta v roku 2 mesecev 2 kar "sami od sebe" zagoreli, je treba pošiljat take odločbe izobraževalnim ustanovam...

  • koyaanisqatsi / 15.08.2017. ob 21:59

    Ne vem v čem je fora. Vložijo vlogo in pridobijo dovoljenje ter delajo naprej. Zakaj ta senzacija. Inšpektor, če nekaj opazi mora posredovati. Časa imajo pa po mojem dovolj. Je pa mogoče malo absurdno.

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano