Zakaj so Jeseničani lahko vzor celotni Sloveniji?

Moč lokalne skupnosti in želja po boljši in varnejši prihodnosti so glavna vodila številnih prostovoljcev gibanja Ejga za lepše Jesenice, ki je postalo blagovna znamka prebujajočega se mesta.

"Od enega najbolj perspektivnih mest v nekdanji državi smo postali mesto, ki je samo v zadnjih štirih letih izgubilo 625 prebivalcev, predvsem mlajših družin z otroki. Ostajamo optimisti in rinemo naprej, čeprav imamo občutek, da se bojujemo proti mlinom na veter," je povedal idejni vodja gibanja Ahmed Pašić, ki je prvič začel razmišljati o tem, kako bi pomagal svojemu rodnemu mestu, ko se je po nekajletni odsotnosti spet vrnil domov.

"V zadnjih 20 letih je šlo vse navzdol: uničili so nam industrijo, uničili so nam hokej, zdaj se mlade družine množično izseljujejo na zahod. To bo povzročilo belo kugo na dolgi rok," zato je zavihal rokave in se lotil prvega projekta, obnove starega košarkarskega koša. In prav obnova tega starega koša je, kot prav Ahmed, bila iskra, ki je sprožila pravo gibanje. V 14 mesecih so Jesenice zacvetele, Ejga za lepše Jesenice imajo za sabo več kot sto uspešnih projektov, v katere se vključujejo tudi nekdanji Jeseničani, pomagajo jim tudi iz tujine. "Preseneča nas, da smo postali neke vrste informacijski medij za številne Jeseničane, ki zdaj živijo v drugih slovenskih krajih in tujini, med našimi simpatizerji so tudi številni ljudje, ki z Jesenicami nimajo nobene povezave. Pomagajo nam od vsepovsod. Ko smo recimo potrebovali dve omarici za mini knjižnici na otroškem dispanzerju, smo ju dobili od skupine upokojenk iz Ljubljane."

Od knjige do novega mostu

Septembra so Jesenice dobile nov most, ki je nastal s pomočjo donacij in prostovoljnih prispevkov navadnih ljudi in številnih podjetij, 35 odstotkov stroškov pa je pokrila tudi njihova knjiga, katere izkupiček iz prodaje je šel v celoti za gradnjo mostu na Koroški Beli. "Še zdaj ne morem verjeti, da je skupina posameznikov brez evra v proračunu zgradila 15-metrski most, ki je zdaj videti kot nov."

Eden večjih projektov gibanja je tudi odprtje tako imenovane Hiše sreče, za katero se spet skriva sijajna zgodba: "S pomočjo Facebooka smo v enem mesecu prostor, ki je velik 450 kvadratnih metrov, skoraj zapolnili." Namen Hiše sreče je kakovostno druženje za vse generacije: mogoče si je izposojati kolesa, dostopati do brezžičnega interneta, veliko je igrač in igric za otroke, v prostorih pa obratuje tudi kavarna, kjer si ljudje lahko ob branju knjig postrežejo s kavo in čajem. Organizirajo tudi slikarske delavnice in ročna dela. V prostorih ima svojo pisarno tudi Društvo Up, s katerim odlično sodelujejo.

"Namesto z novim BMW se raje vozimo z rikšo"

'Človek ima občutek, da se namesto z novim BMW raje vozimo z rikšo.'

"Slovenija potrebuje mentalno reformo," je prepričan Ahmed, ki opozarja, da so težave na Jesenicah vseslovenske: "Vrniti se moramo k univerzalnim moralnim vrednotam in potem šele lahko pričakujemo ustavitev stagnacije."

Prav to je eno njegovih glavnih vodil in upanje vseh tistih, ki mu tako številčno sledijo. Želja, da bo mesto spet zacvetelo, jim daje moč, da nadaljujejo svoje poslanstvo: "Boli me, ko vidim, kaj so naredili mojemu rojstnemu kraju," hkrati pa se zaveda, da so težave na Jesenicah zrcalo razmer po vsej državi: "Slovenija ima potencial postati razvita država kot Avstrija, ampak človek dobi občutek, da se namesto z novim BMW raje vozimo z rikšo."

Bodo Jesenice gigantski dom upokojencev?

Ahmed večkrat poudari težavo bega mladih z Jesenic in opozarja: "Če ne bo večjih sprememb v lokalnih ustanovah, bomo čez 20 let postali gigantski dom upokojencev." Kljub temu ostaja optimist: "Vidim ogromen potencial v priložnostih, ki mesto lahko rešijo pred propadom. Največji potencial vidim v vodi Juliani, ki že 20 let teče v prazno, namesto da bi jo ustekleničili in prodajali po svetu. Z njo bi lahko zaposlili veliko ljudi, občina in država bi dobili davke, številne države po svetu pa visoko kakovostno vodo. Nobenemu normalnemu človeku ne gre v glavo, zakaj se to vleče po sodišču že dve desetletji."

"Godot ne bo prišel"

Pomoč gibanja Ejga za lepše Jesenice ne izključuje nobene skupine. Najbolj ga boli, ko prebira zgodbe ljudi, ki se prebijajo iz dneva v dan in se predajajo brezupu. "Upokojenci pogosto s svojimi pokojninami podpirajo svoje zelo dobro izobražene, pa vendar brezposelne otroke. Ko to vidiš, postaneš depresiven."

Toda Ahmed poziva k akciji in proaktivnemu načinu razmišljanja: "Mladi morajo (moramo) spoznati, da od čakanja ni koristi. Godot ne bo prišel. Treba je zavihati rokave in se lotiti dela. Čim manj gledati televizor in delati. Ko se ustavite in padete v apatijo, je zelo težko zlesti ven."

Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija.