Torek, 6. 12. 2022, 22.07
1 leto, 4 mesece
Toliko za svoje objave na družbenih omrežjih zaslužijo slovenski vplivneži #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,86
19
Vplivništvo ni zgolj hobi v prostem času, ampak za veliko ljudi postaja resen vir zaslužka. "Vplivneži so znamke, vplivneži so pravzaprav tisti, ki podjetjem omogočijo, da učinkovito, preprosto nagovorijo zelo širok krog ljudi. Tako lahko mastno zaslužijo – od nekaj deset pa do več sto tisoč evrov za eno objavo na družbenih omrežjih," pojasnjuje kreativni direktor in komunikolog Aljoša Bagola.
Pred kratkim je Inšpektorat za delo s 1.500 evri oglobil vplivneža zaradi nezakonitega dela otrok. Ta namreč za svojega otroka, ki še ni dopolnil 15 let, pred snemanjem reklame za pašteto ni pridobil soglasja za delo. Vplivnež se je na odločbo pritožil, zato še ni pravnomočna, o njej pa bo odločalo sodišče.
"Vplivneži so zdaj seveda znamke, vplivneži so pravzaprav tisti, ki podjetjem omogočijo, da učinkovito, preprosto nagovorijo zelo širok krog ljudi. Tako lahko mastno zaslužijo – od nekaj deset pa do več sto tisoč evrov za eno objavo na družbenih omrežjih," je pojasnil kreativni direktor in komunikolog Aljoša Bagola. "Gre za fiksne zneske, za kompenzacije, odvisno pravzaprav, kako vpliven je posameznik. Vsi smo verjetno že kdaj kupili kakšen izdelek, ker ga je naš najljubši vplivnež promoviral na družbenih omrežjih," je dodal.
V ZDA visoke kazni za netransparentno oglaševanje
Bagola pravi, da je danes najbolj dobičkonosno družbeno omrežje za oglaševalce TikTok, sledi mu Instagram, Facebook "pa je na lovorikah malce zaspal". "Čeprav vplivništvo obstaja že od začetka družbenih omrežij, torej dobrih deset let, še vedno nimamo zakona, ki bi urejal to področje," izpostavlja.
Pravnik Peter Merc meni, da je oglaševanje regulirana industrija, zato bi tudi ravnanja vplivnežev morala "pasti pod to regulativo". Opozarja predvsem na netransparentnost, saj vplivneži pogosto oglašujejo izdelke, a nikjer ne navedejo, da gre za oglas: "Tisti higienski minimum, ki ga sam vidim, je, da bi vsak vplivnež moral vedno zelo transparentno objaviti, kdaj gre za njegovo osebno, organsko mnenje, kdaj pa za nek plačan oglas."
V nekaterih državah so za to že poskrbeli. "Recimo Amerika je zelo dober primer. Tam so zelo visoke kazni, če vplivneži jasno ne povedo, da je neka njihova objava povezana s konkretnim oglaševanjem. Pri nas, birokratski mlini tečejo počasneje, kar podjetja in vplivneži spretno izkoriščajo sebi v prid," še opozarja Merc.
Bagola pa izpostavlja, da sodobne tehnologije vedno prehitijo zakonodaje: "V Silicijevi dolini velja pravilo – bodi hiter in razbijaj stvari." A to za uporabnike ni vedno prednost. Sploh, ko korporacije na naših mobilnih napravah z veliko hitrostjo prehitevajo naše znanje in zakonodajo."
19