Mitja Rotovnik je že vrsto let direktor Cankarjevega doma, ministrstvo za kulturo pa mu je pravkar potrdilo še en petletni mandat.
A to ne pomeni, da "imamo CD-monarhijo", pač pa "enega dobrega direktorja", je ocenil v pogovoru za Dnevnikov Objektiv. V njem je spregovoril o izzivih in pasteh kulturne politike, pa tudi o finančni krizi.
"Moj glavni navijač ni politika, ampak kolektiv"
O tem, da mu je politika po 27 letih direktorstva zaupala še en mandat, pravi: "Veste, moj glavni navijač ni politika, ampak kolektiv. Očitno so se navadili name, saj so me prav sodelavci prosili, naj še enkrat kandidiram. In sem. In sem bil tudi potrjen." Vse pa je po njegovih besedah odvisno od tega, ali človek ima izzive ali ne: "potem ko se je zgodba z mojo kandidaturo za ministra končala, sem ugotovil, da je v meni še dovolj energije in zamisli, da delam še en mandat".
"Umetniško vodenje je treba razmejiti od poslovanja javnih zavodov"
Rotovnik se strinja, da v Sloveniji primanjkuje kulturnih menedžerjev, na drugi strani pa ključni problem vidi v tem, da se pri modernizaciji javnega sektorja stvari nikamor ne premaknejo. "Mislim, da bi bilo treba narediti konec temu prevladujočemu modelu, v katerem vodijo javne zavode umetniki, kustosi itn. Umetniško vodenje je treba razmejiti od poslovanja javnih zavodov."
"Treba bi bilo dati priložnost mladim umetnikom"
Prevetriti bi bilo treba po njegovem mnenju tudi zaposlovanje v kulturi ter dati priložnost mladim umetnikom, ki so se šolali na najboljših umetniških akademijah po svetu in sedaj čakajo pred zaprtimi vrati. Sam bi se, če bi bil minister, te reforme lotil.
Rotovnik nasprotuje trendu menjavanja poklicev, področij
Rotovnik nasprotuje trenutnemu trendu, da naj bi bili ljudje sposobni menjavati področja, poklice. "Poglejva vaš poklic, zame je novinar v kulturi, ki nima backgrounda, vednosti o umetniških ali estetskih področjih, nepojmljiv! K meni medijske hiše pošiljajo punčke, ki nič ne vedo in me sprašujejo o stvareh, o katerih se jim ne sanja. Niti se ne pripravijo, si ne preberejo nekaj reči, samo po vrhu pobirajo kakšne informacije, in ne veš, ali bi sploh govoril z njimi ali jih poslal nazaj v šolo. Potem nekaj spackajo, brez repa in glave," je povedal novinarki Tanji Lesničar Pučko.
"Cankarjevega doma finančna kriza ni zaobšla"
Spregovoril je tudi o finančni in gospodarski krizi. Ta, kot priznava, Cankarjevega doma ni zaobšla. Težava je s sponzorji, ki vse bolj varčujejo, enako država. Programski denar je ostal enak, skoraj povsem pa so porezali investicije. Načrtovali so, da po obnovi kluba in drugega preddverja nadaljujejo obnovo velike sprejemne dvorane in prvega preddverja, zelo "utrujeni" sta Gallusova in Linhartova dvorana, predvsem stoli in ohlajevalne naprave; te so stare trideset let in s hrupom že motijo koncerte.
"Virant je s to reformo povsem zavozil"
"Če torej nočemo, da se tudi ta hiša spremeni v Opero ali Dramo, kjer so z obnovo čakali tako dolgo, da se vse sesuva, je treba ukrepati. Težava je tudi v tem, da so z Virantovo plačno reformo popravili plače in dodatke, denarja za realizacijo pa ni. Tako sem z ministrstva za kulturo dobil najbolj smešen dopis v življenju: da, imate prav, razumemo vas, a denarja nimamo. Moram reči, da sem Viranta prej cenil, a to reformo je povsem zavozil," je še povedal prvi mož osrednjega kulturnega hrama.
3
