Retrospektiva Maxa Ernsta v dunajski Albertini

Max Ernst (1891–1976) spada med največje umetnike moderne in ga lahko postavimo ob bok tudi najbolj znanim, kot so Matisse, Picasso, Kandinsky in Warhol. Albertina bo do 5. maja gostila razstavo 180 njegovih del, med katerimi so slike, kolaži, skulpture in ilustrirane knjige. Šest slik in dve skulpturi hrani zbirka Albertine, preostala dela pa je posodilo 60 različnih muzejev in zasebnih zbirateljev. Tako bo retrospektiva Maxa Ernsta druga najdražja razstava v zgodovini Albertine, takoj za Van Goghovo, ki je bila na ogled leta 2008. Muzej pričakuje, da si bo razstavo na Dunaju ogledalo 200.000 obiskovalcev.

Dadamax, kot so ga nekateri tudi imenovali, je bil pionir nadrealizma v Parizu ter prijatelj Salvadorja Dalija in Alberta Giacomettija. Ustvarjal je absurdne in ironične slike, v katerih so pogosto v središču skrivnostne kombinacije, bizarna sanjska in mešana bitja s človeškim telesom in živalsko glavo ter domišljijske pokrajine. Njegovi priljubljeni motivi so tudi gozdovi, džungla in ptič, imenovan Loplop, ki predstavlja njegov alter ego.

V svojem življenju je vedno iskal nekaj novega in se distanciral od konvencionalnih umetniških metod. V dadaizmu kot umetniškem gibanju je zato našel način za izražanje radikalnega odgovora na konservativno meščansko miselnost. V svojem nemirnem življenju je stremel za svobodo in bil kar štirikrat poročen. Razpet med uresničitvijo svojih osebnih življenjskih ciljev ter socialnimi in političnimi ovirami turbulentnega časa je bil vedno usmerjen v prihodnost. Leta 1922 se je kot nerazumljen, uporniški umetnik iz Kölna preselil v Pariz in deloval v krogu nadrealistov. Kot sovražni tujec je bil v Franciji dvakrat interniran, leta 1941 pa je zbežal v ZDA. Po dobrem desetletju se je vrnil v Francijo in leta 1976 umrl v Parizu.