Prvič stanovske nagrade za sodobnoplesne ustvarjalce

Nagrado občinstva na šestem plesnem festivalu Gibanica je prejela predstava Eden avtorice Male Kline, strokovne žirije delo Sramota Maje Delak. Prvič so podelili tudi 11 stanovskih nagrad.

1 / 4

Foto: Nada Žgank

2 / 4

Foto: Nada Žgank

3 / 4

Foto: Nada Žgank

4 / 4

Foto: Nada Žgank

Občinstvo šestega plesnega festivala Gibanica je za najboljšo predstavo izbralo delo Male Kline Eden, ki sooča dva svetova, ki sta vselej navzoča, kadar se srečata performer in občinstvo. Uprizoritev sopostavlja nasprotja in uprizarja paradokse medprostorja. Nastal je v sodelovanju s člani hrvaške avant-rock skupine East Rodeo in zvočnih umetnikov studia Sonolab.

Festivalski program pa je budno spremljala tudi mednarodna žirija v sestavi Zale Dobovšek, dramaturginja in kritičarka (Slovenija), Ive Nerina Sibila, dramaturginja, kritičarka in publicistka (Hrvaška), in Anite Mathieu, direktorica Rencontres chorégraphiques internationales de Seine-Saint-Denis (Francija). Za najboljšo predstavo so izbrali delo Sramota koreografinje Maje Delak. "Kako uprizoriti nekaj tako performativnega, kot je sram? Kako govoriti o nečem, kar se izmika besedam? Kako nagovoriti občinstvo brez sramotenja? Sramota je večjezična. Telesa, zvoki, glasba, podobe in besede govorijo hkrati," so izhodišča predstave, ki jih je zapisala Tea Hvala.

Stanovske nagrade, prvič Na festivalskem zaključku v soboto 23. februarja je Društvo za sodobni ples Slovenije prvič podelilo tudi stanovske nagrade. Poimenovali so jih po pomembni plesni ustvarjalki in pedagoginji Kseniji Hribar. Podelili so 13 nagrad v enajstih različnih kategorijah.

Komisija v sestavi Tamare Bračič Vidmar, Mateje Rebolj in Suzane Koncut je nagrajence izbrala med kandidaturami, ki so ob pozivu organizacijam in sodelavcem prispele na društvo, pri čemer pa so v nekaterih kategorijah obravnavali tudi tiste, za katere ni bil podan predlog, komisiji pa se je zdelo pomembno, da se njihov prispevek obeleži s priznanjem. Upoštevali so celoten spekter slovenskih sodobnoplesnih ustvarjalcev.

Plesalka Maša Kagao Knez Obrazložitev: "Če je Maša K. Knez svojo plesno pot začela kot subtilna plesalka, ki širi svoje polje in tehniko z afriškim plesnim izročilom, je danes zrela in odlična plesalka, ki magične prvine afriškega plesa nadgrajuje z dobro postmoderno tehniko in nadvse očarljivo odrsko prezenco. Je ena izmed slovenskih plesalk z izrazitim lastnim slogom, ki je v zadnjih letih opazno razvila nove plesne, igralske in performerske potenciale."

Plesalec Loup Abramovici Obrazložitev: "Loup Abramovici je v naš prostor prinesel bogate mednarodne izkušnje in izjemno odrsko prezenco. Njegovo visoko disciplino telesa dopolnjuje lucidna, razdelana in globoko razpredena sposobnost improviziranja. V svoj natančen plesni izraz vnaša razgledanost, refleksijo, humor, domišljijo, kar bi skoraj lahko imenovali transcendenca plesa."

Perspektivne plesalke Enya Belak, Veronika Valdes, Jerca Rožnik Novak, Maša Hawlina Obrazložitev: "Štiri mlade plesalke so se na zanimiv, svež, a vendarle zrelo dosleden način lotile pogumne teme že v prvi skupni predstavi (The Daddy's Project). Odlikuje jih entuziazem, izrazit ustvarjalni naboj in celovito razmišljanje o odrskem dogodku. Med plesalkami zelo različnih lastnosti je mogoče opaziti razpoznavne odrske prezence, ki so potencial na slovenski plesni sceni. Nagrada naj bo potrditev, da so na pravi poti."

Koreograf Matija Ferlin Obrazložitev: "Matija Ferlin z vsako svojo predstavo vnaša v naš prostor nekaj novega in presenetljivega, kar gledalca na tak ali drugačen način nujno vznemiri. Čeprav je njegovo poglobljeno delo usmerjeno v raziskovanje gibalnega sistema, ne koreografira samo giba, ampak tudi idejo, prostor, emotivni učinek. Njegove predstave odlikuje emotivno-ekspresivna polnost in večplastnost izraza, podprti s tehnično vrhunskostjo in občutkom za strukturo ter ritem. Njegov koreografski pristop z jasnimi stališči postavlja relevantna vprašanja za scenske umetnosti kot celoto v širšem razponu časa in zgodovine."

Koreografinja Mala Kline Obrazložitev: "Predstave Male Kline temeljijo na teoretskih predpostavkah in poglobljenem raziskovanju predmeta uprizarjanja. Je filozofsko podkovana in inteligentna umetnica, ki pa ima na odru izjemno sposobnost odpiranja imaginativnih podob in prostorov. Z obdelovanjem arhetipskih tematik in učinkov je razvila svojstven odrski slog, ki je v svoji kompleksnosti zmožen najrazličnejših presenetljivih preobrazb na tankem robu med kaosom in emotivno precizno strukturo."

Perspektivni koreografinja Tandem Teja Reba in Leja Jurišić Obrazložitev: "Teja Reba in Leja Jurišić sta izkušeni plesalki in sveže presenetljivi koreografinji, ki v skupnem delu z razmislekom izoblikujeta inteligenten odnos do idej, praks in teorij preteklega in današnjega trenutka. Njuna duhovitost, prodornost in drznost so v našem prostoru unikum. Z jasnimi odrskimi in idejnimi stališči reflektirata stanje duha v družbi in se ukvarjata z aktualnimi problematikami, delovanje pa izrazito razširjata s polja plesnega v vode performansa."

Zaradi drznosti, inovativnosti in dinamičnosti v scenografiji je nagrado za oblikovalko scene prejela Petra Veber. Za oblikovanje zvoka Luka Prinčič, ki v sodobno plesnih uprizoritvah zvok afirmira kot enakovredno izrazno sredstvo, ki na svoj način interpretira izhodišča odrskega dogodka. Igor Remeta je bil nagrajen za delo na področju oblikovanje svetlobe. Samo Selimović kot perspektivni producent, Žiga Predan kot producent. Kritičarka na področju sodobnega plesa, ki je prejela nagrado, je Pia Brezavšček. Teoretičarka skozi svojo pisanje do sodobnega plesa izkazuje pravo mero distance kot ljubezni.

Za življenjsko delo je nagrado prejela Jasna Knez. Obrazložitev: "Jasna Knez, ki na slovenskih plesnih prizoriščih deluje že 56 let, nadaljuje tradicijo slovenskega ekspresionizma, ki ga je vedno bogatila s sodobnejšimi plesnimi oblikami, s poglabljanjem v afriška plesna izročila in vzhodne plesne tradicije. Vse te prvine je znala z njej lastno žensko plesnostjo vedno interpretirati po svoje in ustvarjati izvirne gibalne sinteze, prepletene z domiselno uporabo drugih izraznih sredstev. Tako je ostajala zvesta avtorskemu solo plesu, ki je pri njej temeljil na improvizaciji in raziskovanju giba, vedno iščoč nove, na naravnem gibu temelječe, a kompleksne plesne oblike. Pri tem je preizkušala izrazito inovatorske odrske oblike, saj je ples že zgodaj prepletala z govorjeno besedo, vsakdanjim gibom, raziskovala je vpliv gibanja na tonski zapis in na projicirano likovno podobo, pa tudi dogodke na specifičnih lokacijah. Pomembno je tudi njeno mentorsko in plesno-pedagoško delovanje. Ne glede na skupine in usmeritve, s katerimi je bila povezana, je Jasna Knez vedno ostajala "ponosna marginalka", vse do danes svojstvena in izvirna ter popolnoma predana plesnemu ustvarjanju."

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano