Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
1. 7. 2013,
7.52

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Ponedeljek, 1. 7. 2013, 7.52

8 let

Najslabše pri vsaki državi je njena moč

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Včasih smo rekli, da je zaradi vsega, kar je izumila ali novega vpeljala v glasbo, multimedijo sploh, ženska različica Briana Ena. V resnici je ni mogoče primerjati z nikomer.

Odraščala je v predmestju Chicaga, kjer je sprva vpisala študij violine in igrala v orkestru Chicago Youth Symphony. Kmalu ga je zamenjala z bibliotekarstvom. Toda zmagala je zgodovina umetnosti, iz katere je magistrirala na newyorški univerzi Columbia, tako kot tudi iz kiparstva. Preden se je – po nekaj letih poučevanja po kolidžih – popolnoma posvetila umetnosti, je kot svobodna novinarka pisala za več manjših newyorških umetnostnih revij.

V zadnjih treh desetletjih zaseda prestol najbolj vznemirljive živeče umetnice. Živi in dela v New Yorku. In povsod po svetu. Pred dvema letoma je končala svoj najnovejši odrski projekt – poleg albuma Homeland – z naslovom Delusion, ki je verjetno njena najbolj intimna izpoved do zdaj: smrt nedavno umrle matere, želje, sanje in razočaranja, pa tudi skladbe, posvečene psički Lolabelle, so teme, ki jih obravnava na sebi svojevrsten poetični način. Ne gre naštevati vseh njenih zvočnih, vizualnih, tehnoloških, jezikoslovnih "izumov" in projektov ali albumov, toda jasno je, da je ena od pomembnejših ustvarjalk 20. stoletja.

"Velikokrat od mene pričakujejo, da komentiram družbeno stanje. Včasih celo podležem. Ker sem Newyorčanka, z Manhattna, lahko rečem, da živim na otoku in z njega opazujem Ameriko. Tudi Twain je nekaj podobnega počel s parnika, pa z različnih obal spet Hemingway in Melville. Pogled z morja na kopno ponuja neke vrste navdihujočo distanco. Mislim, da ima to opraviti tudi s tokom," je nekoč dejala.

V preteklem mesecu je precej dejavno nastopala, v enem tednu je imela kar štiri nastope. Eden od njih je bil na festivalu Luminato v Torontu, kjer je sodelovala s kontroverznim kitajskim umetnikom Ai Weiweiem. Projektu sta nadela ime Greetings to the Motherland. Pravzaprav se je Weiwei iz svojega pekinškega ateljeja Laurie na odru pridružil prek Skypa: govoril je o svoji aretaciji leta 2011, o Kitajski in življenju tam, Andersonova pa je govorila o ZDA, njeni politiki, preteklosti in prihodnosti.

Oba umetnika so na odru spremljali priznani glasbeniki Greg Saunier, Eyvind Kang in Doug Wieselman. Andersonova je povedala, da je bilo sodelovanje na daljavo z Weiweiem zelo ustvarjalno in navdihujoče. "Oba gojiva navdušenje nad najinima gigantskima domovinama, načinom njune uporabe moči, podob, odnosi z javnostmi, denarjem, laži in besed … Zato sva se odločila za najin 'trobilni duet' z lait motivom dveh superdržav." Weiwei je obenem med performansom izpovedal tudi zgodbo svoje aretacije in ječe; kitajske oblasti so mu namreč odvzele prostost zaradi "utaje davkov" in "gospodarskega kriminala" …

Samo nekaj dni pozneje se je Laurie v Rockefeller Parku pridružila številnim newyorškim umetnikom, glasbenikom, pisateljem, ki so v dveh večerih izvajali umetnost vseh področij na temo politike, denarja in ljubezni.

Ne spreglejte