Maribor kmalu bogatejši za center uprizoritvenih umetnosti

Mestni svet je prejšnji teden ta načrt potrdil, pa čeprav bo morala občina zanj plačevati skoraj dva milijona evrov najemnine letno.

Najemnina znaša 16 evrov za kvadratni meter mesečno

Mestni svet je na za javnost nenapovedani dopisni seji 23. julija z 22 glasovi za in petimi proti izdal soglasje za najemno pogodbo z mariborskim investicijskim podjetjem ZIM za najem prostorov v skupnem obsegu 10.454 kvadratnih metrov v novogradnji na območju nekdanje tovarne Merinka na Studencih.

Cena najema znaša 15,90 evrov za kvadratni meter mesečno, najemno razmerje pa je sklenjeno za obdobje 20 let.

Center naj bi zaživel v začetku leta 2012

ZIM bo v skladu z najemno pogodbo zgradil poslopje za center po idejni zasnovi arhitekturnega biroja Sadar-Vuga. Center naj bi zaživel v začetku leta 2012, ko bo Maribor Evropska prestolnica kulture (EPK).

Sodeč po gradivu za sejo mestnega sveta, se bo v centru razvijal "specifični multikulturalni laboratorij, poligon kreativnosti, prostor uveljavljanja sodobnih umetniških principov, ki bo s svojim programom in vizijo zaznamoval EPK".

"Objekt bi lahko postal katalizator urbane regeneracije celotnega območja" "Kot prvi objekt javnega značaja znotraj degradiranega postindustrijskega območja Studencev bi zaradi svoje pojavnosti v širšem mestnem prostoru in celodnevnih aktivnosti postal katalizator urbane regeneracije celotnega območja.

Generičnost industrijskega okolja, specifična vidljivost objekta iz centra mesta in najbolj spektakularen pogled na mesto, ki si ga lahko predstavljamo, omogočajo tudi vzpostavitev nove točke pogleda na mesto, ki tako postane predstava zase, meščani in meščanke Maribora pa edini protagonisti in avtentične zvezde evropske prestolnice kulture," piše v gradivu.

Pandur: Zavzemam se za veličastno, spektakularno in edinstveno

Idejo je, sicer posredno, predstavil Tomaž Pandur na okrogli mizi o projektu EPK marca v Mariboru. Že takrat je nakazal, da ga lokacija na Studencih zelo zanima in da ima v primeru, če bo sodeloval pri EPK, velikopotezne načrte.

Pandur je takrat pojasnil, da se ne zavzema za tisto, kar je majhno, povprečno, provincialno, temveč za veličastno, spektakularno, edinstveno, za projekt, ki bo mesto znova postavil na evropski zemljevid kulture. "Bomo zgradili Potemkinovo vas, ki bo zakrila našo bedo in povprečnost, ali pa bomo resnično eksplodirali v vsem svojem blišču," se je takrat vprašal Pandur.

Župan ga pri idejah podpira

Tri mesece kasneje je bil režiser svetovnega slovesa izbran za predsednika programskega sveta javnega zavoda Maribor 2012, ki bdi nad projektom EPK. Nazaj v Maribor iz Madrida ga je pripeljal župan Franc Kangler, ki ga pri njegovih idejah tudi podpira.

Pandur do septembra ni dosegljiv za novinarje, pojasnil glede načrtovanega centra uprizoritvenih umetnosti pa ni bilo mogoče dobiti tudi od svetovalca župana za investicije Emanuela Čerčka, ki se je po potrditvi najemne pogodbe v mestnem svetu odpravil na dopust.

Najboljša rešitev je najem in ne izgradnja objekta

V gradivu za mestni svet je Čerček pojasnil, da so imenovali komisijo za izbor najprimernejše rešitve, ki je ugotovila, da v Mariboru ni na voljo prostora z ustrezno infrastrukturo, v katerem bi lahko dolgoročno zagotavljali delovanje evropskega Centra uprizoritvenih umetnosti Maribor, ki naj bi bil "eno izmed strateških jeder Evropske prestolnice kulture Maribor 2012".

Študija izvedljivosti pri primerjavi variant naj bi pokazala, da je najboljša rešitev najem in ne izgradnja objekta, podjetje ZIM pa "tako v vsebinskem, terminskem, pravnem in cenovnem smislu ustreza povpraševanju".

Lahko projekt ogrozi stabilnost mestnih financ?

V opozicijski svetniški skupini SD v Mariboru soglasja k najemni pogodbi niso dali, saj so prepričani, da bi lahko dolgoročno ogrozila stabilnost mestnih financ. Tudi sicer so mnenja o projektu različna.

Tomaž Pandur je bil med letoma 1989 in 1996 umetniški vodja Drame SNG Maribor, kjer je s predstavami, kot so Faust, Hamlet, Carmen, La divina Comedia, Ruska misija in Babylon dosegel mednarodni sloves. Pridobil pa si je tudi veliko kritik iz domačih logov, predvsem zaradi domnevne negospodarnosti s sredstvi.