Lumen v Alkatrazu

Luminiscenca ali svetilnost je elektromagnetni pojav, ki ga digitalni mediji prevajajo iz stvarnosti v videoprojekcijo, jo zakodirajo v digitalne informacije in z različno frekvenco prevajajo gledalcu. V teh frekvenčnih fizikalnih mejah se nahaja naša zaznava svetlobe, ki jo interaktivna instalacija za risanje v povečani realnosti razširja v tretjo in četrto dimenzijo, in sicer v prostor in čas.

Avtorja projekta Dominik Mahnič in Matic Potočnik sta v digitalni dobi prestopila iz virtualnosti naprej v realnost, čeprav za to uporabljata digitalne inštrumente. LUMEN je namreč nadgradnja interaktivne instalacije Digitalni sprej, ki jo je Dominik Mahnič razvil kot prototip digitalnega sistema za risanje. Obiskovalec galerije tokrat ni le v vlogi gledalca ali v vlogi uporabnika umetnostnega dela, ampak je z uporabo njunega programa tudi sam ustvarjalec podobe s štirimi dimenzijami.

Risba in forma v prostoru Projekt prestavlja meje ustaljenega in ponuja nove možnosti umetnostnega. Prestopa v inovativnost, v znanost, brez zanikanja likovne formalne pripovednosti. To pripovednost ustvarja obiskovalec galerije sam. S tem, ko se rokuje z digitalnimi orodji, ustvarja objekte, ki so realni in jih lahko s posebnimi očali zazna kot lebdečo snovnost oziroma predmet v prostoru, kjer se je nahajala njegov ukaz oziroma kjer je risala njegova roka. Kar je velik presežek kiparskega snovanja, če je to sploh mogoče označiti za kiparsko produkcijo, je to, da se lahko sam gledalec, ki je kreator zapisa v prostoru, okrog njega sprehaja in vanj tudi vstopi, ga dojema ne le kot zunanjo opno, ampak spozna tudi v njenem strukturnem jedru.

Razširjena realnost LUMEN je torej virtualni vmesnik, ki raziskuje polje razširjene realnosti, nosljive tehnologije in vizualizacije interaktivnih okolij. LUMEN sestavljajo optična očala z dvema kamerama, ki omogočata razširitev virtualnega polja in stereo sliko v dveh zaslonih za vsako oko posebej. Očala vsebujejo čipe za prepoznavanje naklona glave in druge uporabnikove gibe. Povezana so s senzornimi napravami za sledenje prostorske in časovne dimenzije realnega gibanja, ki se prevajajo v virtualnost, da bi prek algoritemskega izračuna na novo skonstruirala prostor.

Funkcijo sledenja pri instalaciji LUMEN opravlja "shackana" igralniška senzorna naprava Kinect, ki jo je programer in soavtor Matic Potočnik povezal s programom, ki spada v polje fizičnega računanja. Kinect sestavlja interaktivni fizični sistem, ki povezuje in nadzira fizično gibanje s programsko opremo. Avtorja za konstrukcijo sistema uporabljata odprtokodne tehnologije, tudi sama koda projekta je odprta za nadaljnjo uporabo in prilagoditve potrebam uporabnikov.

Projekt ni primer virtualne realnosti. Gre za kolaž realnega prostora in intervencije, ki se izriše po volji subjekta. Delo združuje več likovnih prostorov; prostor samega telesa, prostor galerije, digitalni vmesniški prostor, psihološki prostor … Ida Hiršenfelder ob razstavni razlagi dodaja, da njuno orodje povzroča situacije v realnem prostoru, ki so posnetek virtualnega sveta in ne obratno. Ne gre le za aplikacijo, ki razširja določene dele realnosti, temveč za prilagojen vmesnik, ki je prvotno predstavljen v galerijskem kontekstu za uporabo slikarjem, njegova namembnost pa presega meje umetnosti, saj se potencialno lahko uporablja tudi v didaktične ali ljubiteljske namene.