Ponedeljek, 9. 2. 2015, 15.15
6 let, 6 mesecev
Luka in Stjepan iz 2Cellos jezdita val evforije. Utrujena, a še vedno polna ambicij.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2
Mladeniča iz zasedbe 2Cellos, ki že štiri leta jezdita na valu evforije, priznavata, da je svet slavnih daleč od podobe, ki smo si jo ustvarili običajni smrtniki. "Tudi iskreno žensko je težko najti."
Luka Šulić (27) in Stjepan Hauser (28) ne potrebujeta izčrpnejše predstavitve. Smooth Criminal, dva čela, YouTube in Elton John so glavne iztočnice za nastanek vala evforije, na katerem uspešno jezdita že štiri leta. Čeprav ne želita priznati, ne moreta skriti tega, da je neusmiljen tempo terjal svoj davek. Najmanj v obliki neprestane utrujenosti. Še posebej v teh dneh, ko ju čakajo številne promocije tretjega studijskega albuma z naslovom Celloverse, ki trenutno kraljuje na prvem mestu Billboardove lestvice klasične in crossover glasbe. Obiskali smo ju v Zagrebu, kjer sta se ustavila po prihodu s kanadske in pred začetkom ameriške turneje. V kratka dva dneva sta morala skrčiti druženje z oboževalci in številnimi predstavniki sedme sile, ogled javnega predvajanja dokumentarnega filma o svoji življenjski poti in snemanje videospota. Dan je spet imel premalo ur …
Pravkar je za vama druženje z oboževalci …
Luka: Oboževalkami.
No, z oboževalkami. Je to za vaju najlepši del vajinega posla?
Luka: Ja, to je lepši del, še lepši pa je, ko stojiš na odru in igraš za oboževalke.
In kaj je slabši del posla?
Stjepan: Številna potovanja, letališča …
Luka: Letala, varnostni pregledi, tovorjenje prtljage. Ne prenašava samo nekaj kovčkov, imava ogromno škatlo za violončelo, cel kup elektronike, pedal, kablov, ki jih morava nositi. Kot križ.
Za vama so štiri leta evforije, za mnoge bi bilo to že zdavnaj uresničitev sanj. Pa za vaju?
Luka: To je šele začetek.
To sta dejala že lani, ko smo se pogovarjali na zagrebškem letališču.
Stjepan: Ne, res, tisto pravo se šele začenja. Pravi albumi, prave skladbe, prave uspešnice. Luka: Pravi koncerti, videospoti.
Bodita no bolj konkretna.
Luka: Nerada govoriva o tem.
Stjepan: Imava vizijo in točno veva, kaj si želiva. Dejstvo je, da napredujeva v vsem, kar počneva. Od koncertov do produkcije, boljši je vsak vidik najinih šovov, boljši so aranžmaji, albumi … Luka: Več je avtorskega dela.
Tudi na zadnjem albumu Celloverse je avtorska skladba z istim naslovom. Je to pot, po kateri želita stopati? Luka: Ja, to je pokazatelj, česa si želiva.
Gibljeta se v svetu slavnih. Kakšen je ta svet? Je res vse tako zlagano, kot si predstavljamo?
Luka: No, niso ravno neka huda družba.
Stjepan. To so kar precej zjeb… ljudje.
Luka: Ki imajo svoje težave. Njihovo življenje ni tako preprosto, kot bi kdo mislil, nimajo nobenega družabnega življenja, nobenih pravih prijateljev, tudi oni imajo svoje težave. Tudi iskreno žensko je v tem svetu težko najti.
Stjepan: Vse gledajo samo na korist.
Predvidevam, da so na Japonskem dekleta kar navdušena nad vama.
Luka: Ja, ampak problem je, ker so vse zaljubljene v fikcijo, v predstavo, ki jo imajo o naju.
Stjepan: V resnici naju sploh ne vidijo. Ne vidijo mene kot mene, ampak si samo predstavljajo, kakšen naj bi bil. Neverjetno je, kako zavedene so nekatere. Poskušam jim dopovedati, da sem nekaj povsem drugega, kot si one predstavljajo.
Da ste kaj?
Stjepan: Ne vidijo me kot osebo, ne vidijo mojih napak. Sveto so prepričane o tej javni podobi in ne moreš jih prepričati o čem drugem.
Kakšen je zdaj vajin status? Morata biti uradno prosta in na voljo?
Luka: Lahko povem, da sva prvič v zgodovini 2Cellos oba istočasno prosta in na voljo.
No, to je lepo slišati. Konec januarja je izšel vajin tretji album z naslovom Celloverse. Sta čutila velik pritisk pred izzidom?
Luka: Ne, ker sva vedela, da bo ljudem všeč.
Zakaj?
Luka: Sva izredno kritična do najinega dela in večino videov predhodno objaviva na YouTubu, da preveriva, kakšen je odziv javnosti. Če je bila skladba Thunderstruck všeč 33 milijonom ljudem, potem jim bo všeč tudi CD. Sicer pa naju sama prodaja niti ne zanima, pomembno je le, da so spoti čim bolj gledani.
Preverjata število ogledov?
Luka: Seveda! Tako vidiš, kaj je ljudem všeč in se iz tega lahko kaj učiš.
33 milijonov ogledov? Sploh vesta, kako je igrati pred praznimi dvoranami? Večina glasbenikov kariero začne pred na pol praznimi dvoranami, vidva sta stopila skozi velika vrata, na velike odre z Eltonom Johnom.
Luka: Poznava ta občutek. 20 let sva igrala pred praznimi dvoranami.
Kako se ljudje na koncertih odzivajo, kadar igrata priredbe znanih rokerskih skladb, kako, ko so na vrsti klasična dela in kako, ko igrata vajine lastne skladbe?
Luka: Zanimivo se mi zdi, da veliko ljudi ne prepozna vseh pesmi. Recimo skladba Resistance, ne pozna je vsak, pa vseeno uživajo. Bolj kot to, kako igrava, je pri nama pomembno, koliko energije vloživa v najin nastop. Je pa res, da je učinek večji, če občinstvo skladbo pozna, če gre denimo za uspešnice, kot sta Highway To Hell ali Thunderstruck.
Koncertirata praktično vsak dan, je sploh mogoče na vsakem koncertu, dan za dnem, iti do konca?
Luka: So dnevi, ko se moraš preprosto prisiliti. Če je občinstvo super, potem gre avtomatsko, se pa občasno dogaja, da morava neko norost iz občinstva na nek način izsiliti.
Je to odvisno tudi od konca sveta, na katerem igrata?
Luka: Ne, odvisno je samo od koncerta. Stjepan: Ah, ne, no, povsod je super.
So se vama člani skupine AC/DC že javili? So zadovoljni s priredbo skladbe Thunderstruck? Menda čakata samo še na njihov odziv, vsi drugi so vama že prižgali zeleno luč.
Stjepan: Ne, samo oni se nama še niso oglasili.
Pa zakaj?
Luka. Mah, ker jih boli tista stvar. Ker so nedotakljivi.
Šla sta skozi ves ustroj klasične glasbe, od akademij do najbolj prestižnih konservatorijev. Imata še stike z glasbeniki iz vajinega, recimo temu, prejšnjega življenja?
Luka: Ne kaj veliko.
Kako gledajo na vajino delo?
Stjepan: Stikov nimava, vem pa, da podpirajo to, kar počneva. Ker je najino delo na precej visoki ravni in ker na tem področju in za sam inštrument čelo delava revolucijo. Ne delava tipičnih crossover skladb z osladnimi aranžmaji evrovizijskega tipa, teh se v svetu klasike seveda ne ceni. To, kar delava midva, je nekaj povsem drugega. Odigrano je na dva instrumenta, daje pa vtis, kot da igra celoten orkester. Skratka, kot čelista morava ohranjati izredno visoko raven ustvarjanja in iznajti cel kup načinov, kako izvesti vse to, kar sva si zamislila.
Luka: Tudi najina izvedba klasične glasbe je na najvišji mogoči ravni. Stjepan: Nihče nama nima česa očitati.
Pa je ta vajina pot res imela vpliv na popularizacijo čela, klasične glasbe?
Luka: Mislim, da so se na Hrvaškem stvari zelo spremenile. Veliko otrok se zanima za učenje čela, kar je lepo in prav, žal pa se ne zavedajo, da je to garanje. Da je to tako kot pri vrhunskem športu, če želiš, da ti uspe, moraš temu posvetiti ogromno časa in energije.
Stjepan: Ja, čelo ni tako kot kitara. Naučiš se nekaj akordov in si frajer. Čelu moraš posvetiti 20 let življenja, to je prava znanost.
Nekoč sta vadila tudi po 12 ur dnevno, koliko imata za to danes sploh še časa?
Luka: Vedno se najde čas. Normalno pa je, da ne vadiva več toliko, kot sva nekoč, ko sva pred tekmovanji res vadila cele dneve. Zdaj samo še ohranjava raven, ki sva jo dosegla v preteklih letih. Zdaj se bolj kot temu posvečava komunikaciji z občinstvom. To je zdaj nek popolnoma drug svet, ni treba, da točno odigraš note, treba je znati zabavati ljudi.
Stjepan: In tega te v klasiki nihče ne nauči. Tam je vse osredotočeno na čim boljšo izvedbo, na občinstvo pa se pozablja. Luka: Je pa prav občinstvo najbolj pomembno. Stjepan: Ja, ker si perfomer, igraš za druge in ne sam zase.
In kako pilita komunikacijo z občinstvom?
Luka: Skozi izkušnje, ki jih dobiva na koncertih.
Kaj najbolj vžge?
Luka: Ja, vžge! (glasen smeh)
Stjepan: O čem govorita, kaj to pomeni?
Luka: To je neka slovenska fora.
Ja, slovenska. 2Cellos se vedno bolj omenja le kot hrvaški duet, kako je s slovenskim deležem?
Luka: Ja, jaz sem v bistvu pol Hrvat in pol Slovenec, kar pomeni, da je le 25 odstotkov v bendu slovenskega. Se pa jaz s tem sploh ne ukvarjam. Glasba ne pozna meja.
Stjepan: On je prebivalec sveta.
Potem ne spremljate uspehov slovenskih športnikov? Pri nas se te dni vse vrti okrog Tine Maze, ki je pred dnevi postala svetovna prvakinja v smuku. Ste to vedeli?
Luka: Če povem po pravici, me zimski športi sploh ne zanimajo. Precej bližji so mi nogomet, košarka, spremljam tudi rokomet in hokej. V Los Angelesu sem si ogledal tekmo LA Kings, tudi Kopitar je igral.
Ko smo se pred štirimi leti pogovarjali prvič, sta omenila, da je bil za prelomnico v vajini karieri zaslužen britanski glasbenik Elton John, ki vaju je povabil na turnejo. Kaj bi kot zadnjo prelomnico izpostavili zdaj?
Luka: V zadnjem letu je prav gotovo največja prelomnica videospot Thunderstruck, ki je postal viralna uspešnica, ki si jo je v letu dni ogledalo že več kot 33 milijonov ljudi. To je v bistvu proporcionalno gledano še večja uspešnica kot Smooth Criminal. Za naju je bil to velik korak naprej.
Sama priredba in videospot za skladbo Thunderstruck sta postavila temelje in koncept za najin tretji album, za kombiniranje različnih žanrov in za snemanje videospotov. Za vsako skladbo na albumu sva želela posneti videospot in zdaj so že skorajda vsi.
Na Hrvaškem sta se ustavila za dva dneva, zgolj zaradi promocije in snemanja videospota?
Luka: Ja, v nedeljo snemamo, v ponedeljek potujeva naprej. Delali smo tudi v noči s petka na soboto, ko smo editirali video. Stjepan: Zadnjih pet dni sva spala v povprečju od dve do tri ure na noč.
Ubijalski tempo. Kako dolgo lahko še zdržita?
Luka: Zdaj je treba zdržati, spala bova na turneji. Stjepan: Samo da ne prespiva koncerta.
Sta kdaj razmišljala, da bi se vama na odru pridružil kak pevec?
Luka: Ne, ker bi se s tem izgubila najina posebnost.
Stjepan: Da bi midva pela? Ne, nisva obdarjena z glasom. Luka: Samo s stasom (smeh).
Je res, da imata na Japonskem celo svoj praznik? Tisti pravi praznik kot praznik?
Luka: Res, to je uradno. Državna agencija za obletnice je 20. januar certificirala za 2Cellos day. No, seveda to ne pomeni, da bodo Japonci imeli takrat prost dan. Čeprav bi bilo to kul.
Na obletnico dne, ko ste na portalu YouTube objavili video skladbe Smooth Criminal, ki je v bistvu začela vso to norijo?
Ja, štiri leta od takrat.
Kje je najbolj noro, kje vama občinstvo najbolj je iz roke?
Luka: Na Japonskem, no, kar povsod. Zdaj se je začela odpirati tudi Evropa. V Italiji sva decembra razprodala turnejo in se poleti spet vračava. Potem je tu Velika Britanija, Nemčija, tudi Avstralija je bila super in pa seveda ZDA, kamor odhajava v kratkem. Čaka naju 42 razprodanih koncertov.
V koliko dneh?
Luka: Turneja je v bistvu razdeljena na dva dela. Najprej en mesec koncertov, potem skupaj z Eltonom Johnom nastopava v Las Vegasu, potem pa naju čaka še drugi del turneje. 42 koncertov v 39 mestih.
Spet veliko letališč, torej.
Luka: Ne, po Ameriki bova potovala z luksuznim avtobusom, kjer bova lahko tudi spala.
Kako so potem videti vajini dnevi? Letališče, podpisovanje albumov, intervjuji in za konec še koncert?
Luka: Tako je, ponoči pa potuješ. Veselim se koncerta na Aljaski, nisem si mislil, da jo bom kdaj obiskal.
Česa sta se naučila v teh štirih letih? Sta delala tudi napake?
Luka: Ugotovila sva, da je najbolje, da si tak, kot si, da se ne pretvarjaš. Da rečeš to, kar misliš, no, ne čisto vedno (smeh). Sva pa v tem času naredila kar nekaj napak. Nisva snemala dovolj videospotov, pa bi jih morala. Za najin uspeh se morava zahvaliti prav YouTubu. Ampak takrat ni šlo drugače. Takoj sva se odpravila na turnejo in za snemanje spotov nisva imela časa. Zdaj ta čas poskušava nadoknaditi.
