Kitajske zgodbe: Junanska opera

V mestu Kunming, prestolnici province Junan, ki leži na jugu kitajske na meji z Laosom, Vietnamom in Burmo, samo še redka gledališča predstavljajo na svojem mesečnem programu predstave tako imenovane Junanske opere. Najmanjše gledališče ima svoj prostor v starem mestu Guan Du Gu Zhen, katerega del je sedaj obnovljen in namenjen turistom.

V gledališču Gu Du Li Yuan ustvarja nekaj več kot 30 ljudi, dobro polovico predstavljajo igralci, sodelujejo pa še glasbeniki in občasni sodelavci, na primer tai chi mojstri. Mlajši igralci živijo pod isto streho, poleg tega pa skupaj tudi vadijo in igrajo ter preživljajo prosti čas. Starejši igralci, ki imajo več izkušenj in znanja, so njihovi mentorji. V šolah sicer obstajajo tečaji Junanske opere, vendar specializiran študij te umetnosti v mestu Kunming ali drugje v provinci Junan ne obstaja.

Glavna razlika med Junansko in Pekingško opero je jezik v katerem operni pevci pojejo oziroma govorijo. Medtem ko se v pekingški operi uporablja mandarinščina, uradni jezik na Kitajskem, se v Junanski operi uporablja lokalni dialekt, ki ga govorijo v mestu Kunming. To pomeni, da v kolikor ne govoriš lokalnega dialekta, besedila opere ne moreš razumeti, tudi če poznaš pekinško opero.

Zhang Xiong, direktor gledališča, pravi, da je velika razlika med obema vrstama opere tudi v inštrumentih, ki jih glasbeniki uporabljajo. V junanski različici opere uporabljajo inštrumente manjšin, ki so značilna za Junan. Posebnosti manjšin so vidne tudi v drugih segmentih opere, oblačilih in splošnem občutku, ki nam ga opera podaja ob gledanju in poslušanju. Junanska opera v sebi hrani te posebnosti in je s tem bolj raznolika in vsekakor izredno zanimiva.

A občinstvo je iz dneva v dan manjše in na Kitajskem na splošno za take vrste tradicijo ni zanimanja. Kitajska gre v smeri hitrega ekonomskega razvoja, kjer za tako majhna gledališča in opero, ki jo še vedno igrajo, ni prostora.