Kdaj je naravno res naravno?

Še zdaleč namreč ni vseeno, kaj si nanašamo na kožo, saj sestavine prehajajo skozi njo v naš krvni obtok. V zadnjem času so priljubljene oznake na živilih 'bio', 'naravno', 'organsko', a te oznake ne prinašajo vedno tistega, kar obljubljajo. Zato je treba biti pri izbiri previden, imeti moramo pa tudi kar nekaj znanja o teh zadevah. Zato smo za nasvet povprašali Diano Vlahinič, solastnico prve slovenske cruelty free trgovine, ki ponuja naravne izdelke, ki niso bili testirani na živalih.

Kaj je naravna kozmetika? Naravna kozmetika je tista kozmetika, ki ne vsebuje sintetičnih sestavin. Taka kozmetika je narejena izključno iz sestavin, ki jih najdemo v naravi: zelišč, olj, izvlečkov sadja in zelenjave. »Naravna kozmetika ne vsebuje agresivnih detergentov - sulfatov, ne vsebuje potencialno nevarnih konzervansov – parabenov, ne vsebuje mineralnih olj – naftnih derivatov, silikonov, ne vsebuje umetnih parfumov, barvil in drugih potencialnih iritantov in alergenov,« pravi Vlahiničeva, in doda: »Naravna kozmetika je zdravju in okolju prijazna.« Naravna kozmetika je torej tista kozmetika, ki ne vsebuje zdravju potencialno nevarnih snovi in sintetičnih sestavin, organska kozmetika pa je nadgradnja naravne kozmetike, saj zahteva, da so sestavine tudi organsko (ekološko) pridelane, ne 'le' naravne, kar pomeni, da so podvržene najstrožjim pravilom in zahtevam, vse od gojenja rastlin (prepovedana je uporaba pesticidov, herbicidov in gensko spremenjenih organizmov) pa do pridobitve končnega izdelka.

Ni vse naravno, kar se opredeljuje za tako

Za naravno kozmetiko se žal lahko opredeli marsikatera kozmetika, saj je zakon na tem področju še zelo ohlapen in to nekatere kozmetične hiše z veseljem izkoriščajo – po zakonodaji se lahko kot naravni izdelek trži že proizvod, ki vsebuje vsaj 1 % naravnih sestavin. V resnici je tak izdelek daleč od naravnega, saj vsebuje številne sintetične sestavine.

Certifikati Da je v škatlici res tisto, kar piše na njej, nam zagotavljajo različni certifikati. Ločimo jih več vrst, v osnovi pa jih delimo na tiste, ki so podeljeni naravni kozmetiki (BDIH certifikat) in tiste, ki so podeljeni organski kozmetiki (kot najstrožji velja Soil Association certifikat).

Kriterij BDIH definira t.i. 'potrjeno naravno kozmetiko'.»BDIH certifikat prepoveduje uporabo potencialno nevarnih snovi, vse sestavine pa morajo biti naravne in ne sintetične, prepovedano pa je seveda tudi gensko spreminjanje rastlin. Obenem BDIH prepoveduje testiranje na živalih tako samih sestavin kot končnega izdelka in zapoveduje, da se pri pridobivanju surovin kar najmanj vznemirja naravo in živa bitja,« je povedala Vlahiničeva. Certifikat Soil Association pa poleg vsega zgoraj naštetega zahteva še minimalno od 70 do 95-odstotni delež organskih sestavin v proizvodih, hkrati pa pri gojenju rastlin prepoveduje uporabo pesticidov, herbicidov in gensko spremenjenih organizmov.

Prijazno do živali

Izraz 'cruelty free' pomeni, da gre za kozmetiko, prijazno do živali, torej, da izdelki in sestavine niso preizkušene na živalih v nobeni fazi izdelave izdelka. Podjetja, ki imajo oznake 'cruelty free', 'against animal testing', 'no animal testing' sodelujejo z mednarodnimi organizacijami, ki podeljujejo te oznake, kar pomeni, da jih le-te lahko nenapovedano pregledajo in preverijo njihove podatke.

Kako prepoznamo tovrstne izdelke Diana Vlahinič svetuje, da se kupci na tem področju boljše izobrazimo, saj marsikdaj ne vemo, katere sestavine so zdravju in koži potencialno škodljive. Organska kozmetika ima vsekakor enega izmed certifikatov, ki dokazujejo njeno varno uporabo, vendar so tudi med različnimi certifikati mogoča odstopanja. Kje se torej lahko izobrazimo? Na voljo je veliko neodvisnih spletnih strani, ki ponujajo dejstva in znanstvene raziskave. Vsekakor se lahko vsak posameznik sam prepriča, kaj je v njegovi kozmetiki – dovolj je le embalaža kreme, gela za tuširanje, losijona za po britju, šampona in obisk internetnih strani. »Osnovno vodilo naj vam bo: če je izdelek uporaben dve leti ali več, zagotovo vsebuje nekaj, česar si ne želite na sebi – konzervansi vas ne bodo ohranili, ohranijo le izdelek,« je povedala sogovornica.

»Če na embalaži kozmetičnega proizvoda najdete certifikate iz prehrambene industrije, nič hudega – to pomeni, da so sestavine v izdelku primerne tudi za prehrano in je zato proizvajalec pridobil certifikat, podeljen s strani prehrambene organizacije. Kar je tudi logično, saj bi bilo smiselno delovati po načelu: česar ne bi pojedel, ne bom dal nase,« je prepričana Vlahiničeva.

Tudi konzervansi so lahko naravni V naravni in/ali organski kozmetiki se kot konzervansi uporabljajo različna zelišča in rastline, ki tudi sicer veljajo kot naravni konzervans. To seveda obenem tudi pomeni, da so proizvodi manj časa obstojni, običajno nekje od 6 do 12 mesecev. Pomembno vlogo pri obstojnosti izdelkov igra tudi primerna embalaža, ki poskrbi, da se antioksidanti v izdelkih obdržijo dlje časa in da je izdelek ostane mikrobiološko neoporečen (na primer kreme na potisk).

Nevarnosti klasične kozmetike

Klasična kozmetika vsebuje precej sintetičnih sestavin, ki so lahko potencialno nevarne, iritantne, alergene … »Nekaj izmed najpogostejših sestavin: parafin, mineralna olja – naftni derivati, razni detergenti, ki jih najdemo tudi v čistilih za pomivanje posode, sulfati, različni sintetični konzervansi, parabeni, stranski proizvodi nafte, talc – bližnji sorodnik azbesta, propylene glycol (PEG) in polypropylene glycol (PPG) - predelana surova nafta, imidazalidol urea in druge. Sestavine se velikokrat nahajajo tudi v otroški kozmetiki, « je prepričana Vlahiničeva.

V razmislek Seveda pa tudi naravna ali organska kozmetika nista čudežni ali rešitev vseh morebitnih kožnih težav. Čez noč ne bo vidnega takojšnjega izboljšanja kože in tudi vaš celulit ne bo čudežno izginil. Dolgoročna uporaba varne in koži prijazne kozmetike pa bo v mesecih in letih redne uporabe pokazala sadove skrbno izbrane nege, čeprav boste morda morali nekaj časa iskati, da boste našli sebi primerno naravno kozmetiko, saj vam ne bo ustrezal prav vsak izdelek iz njenega asortimana. Vsekakor je treba začeti razmišljati tudi o tem, kaj nanašamo NA telo, ne samo o tem, kar vnašamo vanj.