Kateri predmet bi radi zapustili naslednjim generacijam?

Umetnice Vesna Bukovec, Lada Cerar in Metka Zupančič, že več kot deset let združene v skupini Kolektiva, opredeljuje raziskovanje in razgrajevanje različnih vidikov komunikacije, medosebnih odnosov in ravni vsakdanjega življenja. V svojih projektih združujejo zanimanje za intimne zgodbe posameznikov, se odzivajo na kontekste, v katerih delajo in živijo, ter k sodelovanju kot enakovredne partnerje vabijo gledalce. Ustvarjanje razumejo kot preplet domišljije, pogajanj, izmenjave in sodelovanja.

Nič drugače ni tudi v novem projektu z naslovom (Ne)vidne sledi II, ki ga do 2. novembra predstavljajo v Galeriji Alkatraz, v katerem prav tako k aktivni udeležbi vabijo gledalce. Prostor odpirajo za neposredno komunikacijo, za razmislek in refleksijo, za želje in vizije, za spomine in predstave.

Na stenah galerije obešene table navzočega oziroma navzoče naslavljajo, naj nanje zapišejo, kateri predmet bi želeli ohraniti za generacije prihodnosti, in za kateri predmet bi si želi, da bi ga našli. Predloge Kolektiva sprejema tudi na svoj elektronski naslov, kamor lahko pošljete tudi vizualno gradivo, ki bo odgovorilo na zastavljeni vprašanji.

S prostorsko postavitvijo – ki bo svojo vsebinsko dokončanje in zaokrožitev doživela ob koncu razstave, ko bodo zbrani vsi predlogi in intervencije občinstva/soakterjev – umetnice skupine Kolektiva tematizirajo razširjeni pojem arheologije, s katerim so se začele ukvarjati že v projektu (Ne)vidne sledi leta 2009, ki je nastal na Ptuju.

V pričujočem projektu se spet lotevajo teme mesta, njegovih prebivalcev in alternativnega mapiranja urbanega prostora, pa ne le to, ampak skozi projekt odpirajo vprašanje pogleda sedanjosti na prihodnost. Čas, ki šele sledi, obdobje, ki ga vedno znova oblikuje sedanjost.

Kaj bi radi pustili generacijam, ki nam sledijo? Kakšne sledi bomo pustili v prihodnosti? To so vprašanja, s katerimi nas sooča Kolektiva, ki s svojim projektom ne tematizira toliko prihodnosti, temveč obravnava sedanjost, reflektira naš tukaj in zdaj. Ta bo namreč opredelil tudi prihodnje.

V galeriji na sredino postavljena simbolična geološka vrtina, v katero so potopljeni različni predmeti našega vsakdanjika, tako vizualizira vprašanja, kaj bi lahko bili oziroma kaj bodo arheološki ostanki našega vsakdanjika in o čem bodo pričali.