Iris Mulej: Pri šestnajstih mamo zadnjič prosila za denar

Kdo vam je izbral ime in zakaj? Mami se je odločila za Iris po predlogu mojega dedka. Mamici je bilo všeč zaradi lepega pomena (v grški mitologiji je Iris mavrica, ki pomeni neko zavezo ali povezavo med zemljo in bogom), dedku pa je bilo pomembno to, da je ime podobno imenu njegove žene, moje babice, ki ji je ime Irma – mislim, da jo je včasih tudi klical Iris.

Vaša prva beseda? Ne vem.

Prvi spomin? Stara sem bila dve leti in spomnim se, ko sem se na dvorišču bosonoga opotekala po kamenčkih. Pri rojstvu sem imela podplata zvita na noter in mi jih je mami morala masirati ter me boso pustiti hoditi po produ. Spomnim pa se predvsem pogleda na svoja stopala, ko sta se mi palca na nogah stikala, zaradi česar sem se spotikala.

Najljubša risanka, igra in knjiga? Čebelica Maja in Smrkci, različne igre od ustvarjanja, risanja, igranja z barbikami pa do divjanja po fantovsko, saj sem se družila predvsem s fanti in velikokrat sem bila v vlogi vojaka, policista, lopova ali kavboja. V osnovni šoli sem kar požirala knjige, kot so Pet prijateljev, kriminalke Agathe Christie in debele romane Victorie Holt.

Najljubša sladkarija? Pomarančna lučka.

Česa ste se najbolj bali? Ničesar prav posebej. Mogoče teme, takrat ko smo si pripovedovali kakšne strašne stvari ali gledali kakšen (za otroke) grozen film. Aha, pa zobozdravnika!

Najboljši prijatelj/prijateljica? V kakšnem odnosu ste danes? Iz obdobja vrtca, male šole in osnovne šole do četrtega razreda sta bili to dve prijateljici, obe Maji. Potem smo se iz Ilirske Bistrice preselili v Podgrad in sem se z njima vedno manj videla in slišala, še posebej, ko smo odšli v srednje šole in sem se pozneje preselila v Ljubljano. Imam pa na njiju še vedno ene najlepših spominov iz zgodnjega otroštva. Ko pa sem živela v Podgradu, sem spoznala še eno najboljšo prijateljico po imenu Tamara in od četrtega razreda osnovne šole pa do danes sva še vedno v stikih, občasno se tudi vidiva in slišiva, saj se je pozneje tudi ona preselila v Ljubljano.

Kaj ste si želeli postati? Umetnica, kot je oblikovalka nakita, oblek, in plesalka. Nekaj let sem tudi obiskovala plesno šolo, za srednjo šolo pa sem se odločila za umetnostno, predvsem me je vedno zanimalo oblikovanje nakita.

Najbolj in najmanj priljubljen predmet v šoli? Oboževala sem tehnično risanje, likovno vzgojo, pa tudi biologijo, sovražila pa sem kemijo.

Obšolske dejavnosti? Plesna šola, borilne veščine – karate, umetnostni krožki oblikovanja nakita in drugih stvari, šivanje in vezenje. Želela sem si še marsikaj, vendar ker smo živeli v kraju, kjer ni bilo skoraj nobene dejavnosti, so bile za mamo vožnje in različne dejavnosti predrage, saj je bila samohranilka, pa tudi časa ni imela.

Najhujša stvar, ki ste jo ušpičili? Bilo je kar nekaj neumnosti. Ko sem bila majhna, sem oboževala prav vse živali (tako kot še danes), še posebej pa mladičke. Ko sem bila pri treh letih na počitnicah pri dedku, sem se en dan odtihotapila v hlev in kokoški ukradla vseh tistih pet ali šest piščančkov ter jih skrila v dedkov visok gumijast škorenj in jih nesla s seboj v hišo, da bi se tam z njimi igrala. Ker so se mi zdeli kot majhne račke, sem si mislila, da bi si želeli tudi zaplavati, ker pa v bližini nisem imela nobenega bazenčka, je bila najbolj pri roki velika plitva skleda na mizi, v katero je babica nalila sveže mleko. In tako sem začela učiti mala piščeta plavati kar v mleku. Je pa že čez nekaj minut v sobo stopil dedek, saj je slišal čivkanje, in ko me je videl, se je začel smejati. Piščetom ni bilo nič, odnesel jih je nazaj v hlev in potem v smehu to povedal moji mami, babici in vsem drugim.

Prebujanje pubertete: naj zvezdniški idol? Take That, Caught in the act, Kelly Family, Backstreet Boys.

Srednješolska leta: upornica ali piflarka? Ne eno ne drugo. Učila sem se samo, ko je bila nuja, ocene pa so bile hvala bogu zelo dobre. Mislim, da sem bila zelo normalna pubertetnica in mami nisem povzročala sivih las. Mogoče zato, ker sem že zelo zgodaj odrasla, saj sem morala velikokrat sama skrbeti zase in za mlajšega brata, tako da nisem imela časa za najstniško afnanje.

Najstniška stilska podoba? Dve skrajni podobi. Hipijevska rokerica, pozneje pa rejverka.

Spomin z maturantskega izleta? Bili smo v Amsterdamu in imeli smo se super. Najbolj na ogledu največje brusilnice diamantov na svetu (kot študentje zlatarske šole) in pa seveda ogled vseh drugih znamenitosti Amsterdama.

Prvo plačano delo? Modna revija pri šestnajstih in to je bil tudi zadnji dan, ko sem mami vprašala za žepnino (ki je bila ponavadi le za prevoz in malico, nič razkošnega).

Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih? Da bi bila v določenih trenutkih v življenju bolj odločna in manj naivna.