Intervju: Zlatko

Otroštvo naj bi nas oblikovalo, zaradi njega naj bi postali v glavnem to, kar smo odrasli ljudje. Se najdeš v tej teoriji?

Verjamem, da nekateri se, nekateri pa ne. So ljudje, ki so imeli težko otroštvo, in takšni ne želijo, da bi bilo tako težko tudi njihovim otrokom, zato izberejo drugačno pot. Tisti, ki imajo lepo otroštvo, brez večjih težav, to želijo tudi svojim otrokom, zato jih vzgajajo, kot so njih njihovi starši.

Ko človek čuti praznino, nemir, zaide na pot iskanja, posegati začne po sanjah. Jih že živiš?

Vse, kar želim od življenja, je le to, da se odvija tako, kot se odvija sedaj, da gre na bolje in da se tega držim. Torej če mi je v redu početi to, kar počnem in če s tem osrečujem ljudi, sem zaradi tega srečen in navdušen nad tem, kar počnem. Če bo ostalo tako, kakor je, bom povsem srečen in zadovoljen. Moje sanje pa so povsem nekaj drugega, in sicer da bi imel nekoč družino, kot jo imata moja starša.

Kako si predstavljaš idealen svet?

Ne predstavljam si ga. Če bi si ga, bi lahko rapal o tem, tako pa ne morem. Če bi, recimo, imel idealen CD, potem bi že moral nehati delati to, kar počnem. Verjamem, da se da vse narediti bolje. Zaradi tega ostaja želja po izboljšanju, po ustvarjanju.

In kaj naj bi bila popolnost?

Popolnost? Hmmm, na to vprašanje težje odgovorim, saj ne verjamem v popolnost.

Za seboj imaš tri albume, od tega prvi pravi, da je svet lep, tretji, da je lepši. Bo četrti govoril o tem, da je najlepši?

To je slučajno tako naneslo, to je zaključek v zvezi s Svetom. Preprosto se je lepo izšlo. Kaj bom pa v prihodnje naredil, pa naj ostane presenečenje in nedosegljivo vsem tistim, ki menijo, da se motim.

Kako je živeti kot mladostnik na Fužinah in preživeti? Zdi se, da imaš zgodb o tem dovolj še za kakšen album.

Želim uresničiti eno od želja, da bi o Fužinah posneli film oziroma da bi prikazali vsem tistim, ki nimajo pojma, kako dejansko tu poteka življenje, da se jim prikaže resnico o odraščanju otrok s Fužin ali kar celotne družbe. To je neverjetno in nepozabno. V devetdesetih, ki sem jih preživel tu, je bila situacija idealna. Lahko te je kaj vrglo iz tira, počel si, kar ni bilo v redu, ampak na napakah se učimo. Vsak ima svojo zgodbo – svojo opisujem prek komadov. Če bi lahko vsakdo odraščal, kot smo mi tukaj, bi ugotovili, da Fužine niso zgrešen del za odraščanje. Največja napaka Fužin je bila, da nismo imeli svoje košarkarske in nogometne šole. Če bi to imeli, bi bilo pol manj kriminala. Tu je toliko talentiranih za šport, ne bom našteval vseh znanih imen.

Bi lahko zase rekel, da si grdi raček, ki je postal labod?

Jaz sem bil vedno lepi raček, za nekatere pa grdi in to tudi vedno bom. Vsakdo si lahko ustvari mnenje o meni, nič nimam proti.

Praviš, da rapaš resnico. Komad Kokr kol obrnš pretrese. Tudi video je nemilosten do gledalca. Je zgodba resnična?

Vse, kar ste slišali na tem tracku, je resnica. To je žalostno, ampak o tem je treba spregovoriti. Ni pa avtobiografsko, če imaš to v mislih. Name se navezuje nekaj stavkov, in sicer kaj se mi je zgodilo pred kratkim, ko sem snemal ta CD, to, o čemer pa rapa kolega, se je zgodilo pred leti. Vse še vedno ostaja v spominu. Le kako bi človek lahko pozabil kaj takega?

Ob tebi se pojavljajo znana imena: Trkaj, Nina Pušlar, Anika Horvat, BMD, Ballau, King B-fine, Tabujevka Tina, Semo, Nipke in verjetno še kdo. So bili hitro pripravljeni sodelovati ali je bilo potrebno vložiti več truda?

Vsi ti ljudje imajo podobno filozofijo. Zelo so bili pripravljeni ustvarjati. Druga moja plošča, Zlatko in prijatelji, odraža vabilo različnih raperjev in producentov iz vse Slovenije. Komur ustreza moj način dela in ideje, se je odzval. Nad odzivom sem bil presenečen.

So Fužine, ki so pogost motiv tvojih videospotov, tvoja muza?

Vsi spomini me vežejo na ta kraj.

Pred leti se preselil / pa še zmeri s Fužin. / Ni važn, kje spim, / ta hiphop živim. / Komad top nardim, / kot si želim. / Ni šans, da me kupš, / to tko govorim, / ta bit tko držim, / ta majk tko drobim. / Na odru kot tič pred fukom ponosno stojim / in veš, da se dvignem in pol spet spustim / in pol spet živim, živim kot živim. / Kolk praznih kartic, špilov v sobi visi, / neki da se zaslužt, sam za spote še ni. / Mam ljubezen do rapa, ne rabm žirije, / plačam iz svojga žepa, / roka roko umije.

To je na primer delček komada, ki pojasni, da sem še vedno tukaj doma. Čeprav sem se preselil, bom vedno del tega kraja.

Koliko adrenalina je na freestyle tekmovanjih, kjer pobiraš nagrade?

To mi ne povzroča preglavic.

Freestyle kot freestyle, lohk to delam vsak dan, / če mi sede, sem tolk dobr, / da lahko z vami klepetam. / Ustavt se ne znam, nikol se ne predam, / pokam tko ko gun al pa pokam tko ko gram. / Ko folk hoče, dam, jz pač nočem pa dam, / ker enostavno odstavt od mikrofona več se ne znam. / Vse naredu sem sam, jst pa Cazzafura, / in dons moja ekipa se širi in Slovenijo raztura. / Folk hoče, da mi zamer, / meče ena lažna vprašanja, / jz jim pa pravim: Prjatu, vidu sem preveč sranja, kot ti v svoji kopalnci. / Ni blo sreče v moji redovalnci ...

Freestyle je zame to, kar sem zdaj izvedel. Na freestyle, ki ga organizirajo in postavijo neka pravila, grem samo zato, da jim pokažem, da mi je vseeno, ali bom prvi ali zadnji.

Tematika, ki jo odrapaš v komadih, je socialna in kritična. Zakaj? Te ne mika petje o »hudih miškah« in »kul« avtomobilih?

Nikoli ne bi hotel rapati nekaj, kar nisem, nikoli se ne bi hotel izdajati za nekaj, kar nisem. Za vsem, kar sem rekel, stojim. Če na primer pridem v Maribor ali v Koper, kamorkoli, ne glede na to, koliko ljudi me sprejme, jaz stojim za povedanim. Če pa bi rapal o nečem, kar pri nas ne obstaja, gotovo danes ne bi imel toliko poslušalcev, kot jih imam, in ne bi toliko ljudi verjelo vame. Tisto so napihnjene ameriške lažne sanje – mnogo tipov, ki jih prikazujejo z zlatimi verigami okoli vratu, opremijo v založbi, samo da izpadejo kul.

Si kot raper car, če si del ganga, si na drogi, na roki nosiš rolex, imaš najbolj opazen in glasen avto in kup ljubic okoli sebe?

Nekateri živijo zato, odvisno je od posameznika. Jaz sem iz druge zgodbe.

Medtem ko reparčke zanima, čigava je krona, / mene zanima, kolk mamo še ozona. / Menja se klima, o vremenu ti govorim, / sam držim se tega: manj vem pa laži spim. / Ven grem pa ne vem, po kva sem pršu, / aja, poslušat muzko, sam dolg nism zdržu. / Razbildani tipi s pogledi kažejo agresijo, / na mladoletnice skačejo pa rečem adijo. / Grem snemat čez noč, medtem ko eni spijo, / oddam svojo energijo čez to melodijo. / Eni študirate tekst, iščete par napak, / ne zanima me to, / povejte mi, kolk mamo čist zrak. / Naštejte mi tri vprašanja, zakaj je svet grd, / in dal ti bom tri odgovore, zakaj meni je zlat. / V zemlji je, fant, za vse nas vode dovolj, / in ko začnejo računat zrak, razumel me boš pol. /

Torej, jaz sem nekako bolj »broke mother fucker«, ki rapa zaradi tega, da se dobro počuti in da ljudje, ki pridejo na moje koncerte, to začutijo in za trenutek pozabijo, da morajo zjutraj v službo, tako kot jaz. Da pozabijo, da nismo imeli vsi te sreče, da bi nam »fotr« vsak mesec sponzoriral članarino in nove kopačke. Jaz sem iz teh krogov. Nisem iz krogov, ki bi mi rekli, pojdi študirat ali pojdi na tenis. V življenju si nisem predstavljal, da bi ga igral, to je zame predrag šport, in prav tako za marsikaterega otroka s Fužin, pravzaprav iz katerekoli socialno ogrožene družine. Če tvoj oče dela v papirnici Vevče, mama pa je čistilka, si odmaknjen od tenisa in smučanja, ker je to predrago. Žalostno je, da je to tako, ampak tako pač je. Tako da pozabimo na zlate verige, ljubice, to so zgrešene lažne sanje.

Video Poznaš ta zvok je nasprotje drugim – tu se vidi prestiž, drage avtomobile, jahto, private party ob bazenu, na koncu pa sledi realnost. Meniš, da je veliko blefa in lažnih uspešnežev?

Fantom, ki so posneli videospot, sem povedal, da sem preprost človek. Dovolil sem, da so iz mene naredili, kar so hoteli, na koncu pa sem jih prosil, da se pokažem, kakšen sem v resnici. V videospotu sem želel, da me na koncu nekdo zbudi iz sanj, da pokažem realnost. Na koncu piše se nadaljuje; ta spot sledi čez štiri mesece, morda pol leta.

Kje se vidiš čez pet let?

Verjetno bom takrat praznoval trideseti oz. enaintrideseti rojstni dan. Lepo bi bilo, da bi peljal »ta mauga« na prvi trening nogometa (smeh). Ne bi bilo slabo!

Ali pripravljaš kakšen nov projekt?

Moj zadnji CD je izšel 1. decembra 2008 in z njim nameravam obkorakati Slovenijo s turnejo Svet je lep. Imam bend, v zasedbi nas je deset, februarja in marca pa načrtujemo to turnejo v večjih mestih po Sloveniji.

Kaj je največji kompliment tvojemu delu?

Nasmej se, to je to!