Foto: Goslarstvo Demšar

Demšar je znano goslarsko ime z dolgoletno tradicijo. Profesor Viliem Demšar, danes mojster v delavnici, kjer se izdelujejo in popravljajo godala, se je izdelovanja godal naučil pri svojem očetu, goslarskem mojstru Blažu Demšarju. Vsak violinist, violist, kontrabasist ali violončelist, ki se ljubiteljsko ali profesionalno "lokuje" s svojim instrumentom, pozna ime Demšar, ki poleg izdelovanja novih inštrumentov v delavnici te tudi popravlja. Izdelava violine zahteva 150 ur dela Do zdaj je goslar Vilim Demšar v 60 letih, od leta 1951, naredil okrog 1000 godalnih inštrumentov. Po končani srednji glasbeni šoli se je vpisal na akademijo za glasbo, kjer je vzporedno študiral violino in violo. Hkrati je obiskoval tudi zasebne ure violončela. Sam namreč meni, da je treba inštrument, ki ga ustvariš, tudi preizkusiti, preveriti svoje delo tudi v tonu, torej slišati in ne le videti, kaj si naredil v 150 urah, ki jih potrebuješ, da nastane ena violina. V ateljeju v Žabjeku violine izdelujejo že od leta 1873. Vilim je vodstvo v delavnici prevzel po očetovi smrti leta 1981. Sam je izobrazil mnogo vajencev oziroma goslarjev, ki so danes na poti do mojstra. Sam goslar doda, da ukvarjanje z goslarstvom pomeni zapleteno proučevanje vseh godalnih inštrumentov, gre za vse od igranja na vseh godalih, ročnih in rokodelsko obrtniških spretnosti, proučevanje akustike, pozorno poslušanje zvoka do estetskega oblikovanja inštrumenta.

"Če želite narediti kakovostno violino, to pomeni isto, kot dobro igrati inštrument. Potrebna so leta prakse, da spoznaš les, njegovo obdelovanje, njegove fizične karakteristike. Kako narediti violino, je zapisano, nikjer pa ni zapisano, kako narediti dober ton. Zapisa o tem ne moremo prebrati, niti kupiti, ta znanja so ostala v Italiji. Po svetu različni goslarji že 200 let iščemo ta recept, ki bi nam pomagal ustvariti odlične violine, primerljive s starimi italijanskimi."

Les je le dobra osnova, goslar pa ga mora spremeniti v mojstrovino Sam mojster poudari, da je kakovost lesa premalo, da bi naredili odličen instrument. Les je do deset procentov, in še doda, da so vse preostalo misli. Misli zvenijo, najtežje vprašanje pa je, kako oblikovati inštrument, da bo mislil in dobro zvenel. Vsak inštrument, ki ga izdela, mora biti natančno dodelan z največ odstopanji do 3 milimetre od prejšnjih.

Violina je zgrajena iz smreke, javorja in ebenovine. V Demšarjevem ateljeju so violine narejene izključno iz slovenskega lesa. Goslar uvaža le ebenovino, ki je na violini na njenem vratu. Ebenovina, ki ne vpija vlage, je črn trak na vratu inštrumenta, tako pa omogoča nemoteno drsenje prstov violinista po različnih legah. Trup sestavljata smreka in javor, iz katerega so izdelani glava, obod in vrat. Les oziroma hlod, ki pride v atelje, se suši in vlaži na podstrešju. Nato se mojster odloči, iz katerega konca lesa bo nastala viola, violina, violončelo ali kontrabas. Obdelava materiala zahteva več ur dela in šele ko se na trupu posuši lak, se na inštrument napnejo tudi strune, ki so ključne pri proizvajanju zvoka.

"Violina, čelo ali viola so pevski inštrumenti. Ko brenkneš, ima struna ton kot pevec. Ta ton je treba ponoviti še z lokom, tam pa nastane glasba. Vsi fiziki trdijo, da pride ton iz škatle. Sam sem ugotovil, da gre ton s tresljaji s površine. S površine inštrumenta, ki je večja od odprtine v obliki f v godalu."

Demšar se modernizira in prilagaja sodobnemu času. Oblikoval je violino za skupino Plava trava zaborava. Pri oblikovanju je sodeloval tudi z oblikovalcem Oskarjem Kogojem in ob rezultatu skupnega dela dodal, da se tega moderniziranega inštrumenta glasbeniki bojijo in nočejo igrati nanj. Delo goslarja je izrazito čuteče in natančno, ki pa je v duhu časa, v katerem nastaja, in se hkrati povezuje s skoraj petsto let starim italijanskim izročilom prve nastale violine.