Clint Eastwood: Dandanes so mnogi slavni brez razloga

Kariera Clinta Eastwooda ni le impresivna, ampak tudi prava hollywoodska anomalija. Le kdo bi si mislil, da bo osamljeni jezdec iz špageti vesternov in policaj Harry Callahan nekoč postal tako ugleden režiser in pravzaprav en od najbolj cenjenih filmskih avtorjev ameriške kinematografije? Kaj vas je pritegnilo k filmu Zamenjan? Scenarij sem prebral na letalu, ko sem se vračal iz Berlina in takoj sklenil, da je to odličen material za film. Rad imam zgodbe, ki imajo v sebi konflikt tako na osebni kot na družbeni ravni in ta zgodba ima oboje, poleg tega pa gre za resničen dogodek, kar je povrh še podlaga za dramo s težo. Mislim, da je pomembno postavljati vprašanja – o odnosu mame in otroka, o pravici, o varnosti, o zaupanju v zakon, policijo, o politični korupciji. To so pomembna in brezčasna vprašanja.

V vašem filmu se mali človek postavi po robu krivici in korupciji. Ali je mogoče, da človeku v takem boju danes uspe? Zakaj pa ne? Pomembno je dvigniti svoj glas in imeti pravega voditelja. Mnogi se zavedajo korupcije v družbi, a gredo mimo nje in ne povzdignejo glasu. Vedno mora obstajati posameznik, ki bo povzdignil glas in mu bodo ostali sledili. Demokracija je pri tem zelo pomembna, saj nam omogoča, da nas drugi slišijo. No, vsaj upam, da je tako.

Vaša kariera je zelo povezana s studiem Warner Brothers. Kako se je to dolgoletno sodelovanje in tudi osebno prijateljstvo začelo? Moja kariera se je ravno začela v studiu Universal, s katerim sem podpisal tudi večletno pogodbo, potem pa sem za Warner Bros. posnel Umazanega Harryja in tako se je povsem po naključju rodilo uspešno prijateljstvo, ki traja še danes. To ni naključje, saj so mi pri Warner Bros. vedno dajali veliko kreativno svobodo in že od začetka smo imeli dober odnos.

En od filmov, ki vas je proslavil na začetku kariere, je prav Umazani Harry. Kako je sploh nastal ta film, ki je bil nekoč precej kontroverzen? Ko so mi ponudili scenarij za Harryja, sem, kot sem omenil, ravno snemal za Universal in sem jim predlagal, da ga odkupijo. Zazdelo se mi je namreč, da bi to lahko bila dobra policijska drama, ki bi presegla svoj žanr. No, nekako se je potem zgodilo, da so Harryja odkupili pri Warner Bros. in mi ponudili vlogo. Sprejel sem jo in naše sodelovanje se je začelo.

Ali doma kdaj gledate svoje filme? Ne ravno. Posnel sem toliko filmov, da bi še enkrat ostarel, če bi si jih hotel še enkrat ogledati (smeh). Če se prav spomnim, je bil zadnji film, ki sem ga videl doma, Odpadnik Josey Wales pred kakimi štirimi, petimi leti. In še to samo zato, ker so ga digitalno obdelali, mu izboljšali sliko in zvok, zato me je zanimalo, kako jim je to uspelo. Pred sem tem gledal Umazanega Harryja, a to je bilo že nekje pred desetimi leti in še to samo zato, ker me je v to prislila žena (smeh). V službi so jo namreč vedno zafrkavali, kako to, da ni videla tega filma, pa živi s Clintom Eastwoodom (smeh), tako da mi je nekega dne rekla, da ga pač morava gledati.

In kakšen se ji je zdel film? Rekla je, da ji je bil zelo všeč. Menda je bila iskrena, saj sva deset let kasneje še vedno poročena (smeh).

Kako danes gledate na svojo kariero? Imate najljubše in najmanj ljube filme? Najraje imam nove filme, ki sem jih posnel v zadnjih letih. Morda zato, ker so mi časovno bliže in so čustva še bolj sveža … ne vem. Morda tudi zato, ker sem danes kot režiser bolj raznovrsten, žanrsko raznolik in tako potem tudi igram bolj raznolike like. To me kot avtorja in igralca navdaja z zadovoljstvom.

Poleg tega, da ste nagrajen in ugleden avtor, ste tudi hollywoodski zvezdnik. Kakšen je vaš odnos to te plati posla? Slava je sestavni del Hollywooda, če ste uspešni, postanete tudi slavni. Včasih, v 40., 50., 60. letih so bili znani igralci prav tako slavni, a se je bolj vedelo, zakaj so zvezde. Rita Hayworth, Betty Davis, Ingrid Bergman, James Cagney, Humphrey Bogart in podobni so bili zvezdniki, ker so bili talentirani. Vedno sem imel rad Cagneyja. Dandanes so mnogi slavni brez razloga. Danes je dovolj, da ste nečakinja lastnika slavne verige hotelov in ste svetovna zvezda! Na žalost je to tako, ker ustreza tabloidom. No, še vedno pa obstajajo tudi mediji, ki pišejo o ljudeh, ki so v življenju nekaj dosegli in se v središču pozornosti znajdejo, ker si to zaslužijo.