Alenka Godec: Najlažje se je skrivati za raznimi vzdevki pa pljuvati

1. Kakšna je razlika med izidom prvega albuma in med sedanjimi izdajami?

Najbrž je že naklada bistveno nižja. Na albume sem vedno gledala kot na nekaj, kar rada delam, ampak je nujno zlo. Lepo je, da vsake toliko časa ovekovečiš svoje delo in imaš to v arhivu, da potem kdaj poslušaš pa tudi analiziraš. Albumi ostanejo za vedno. Če pogledam prejšnje albume, ki sem jih izdala, in tega zadnjega, je ta izdan tako, kot mora biti projekt izdan. To je bilo moje prvo sodelovanje z Dallasom in sem zelo zadovoljna, da stvari potekajo tako, kot morajo. Da se ne obremenjujem z nekaterimi stvarmi, ki jih niti ne znam delati niti ne vem, kako potekajo, in je lažje, če jih uredi nekdo drug. Sama nisem tako agresivna, da bi ob izdaji albuma potekalo še vse, kar spada zraven, razni intervjuji in promocije, zdaj pa je to vse urejeno.

2. Kako odgovarjate tistim, ki vam očitajo, da je album So najlepše pesmi že napisane uspeh na tujih krilih? Naj gredo ti ljudje delati priredbe, pa da jih vidim. Mislim, da se jih bo zdaj po uspehu tega albuma še veliko odločilo za priredbe. Najlažje je tako nekaj blekniti, iti v studio in posneti je pa druga pesem. Pri tem albumu je sodeloval Jani Hace, ki je bil aranžer in producent. Jani dela za mnoge tiste, ki imajo veliko povedati, ker sami ne znajo odigrati tiste basovske linije. Tako da se sploh ne obremenjujem, čeprav bi rada, da bi mi povedali v obraz. Ker na začetku ni imel nihče nič proti, je najbrž ravno uspeh tega albuma tisto, ob kar se zdaj spotikajo. Dejansko sem zdaj tudi jaz občutila, kako je, če malo štrliš iz povprečja – Godčeva je bila vedno nekje povprečna, delala je, bila je aktivna, videlo se jo je, slišalo, pri prodaji albuma pa ni bilo kakšnega buma. Ta uspeh pa ni vsem pogodu, ampak se ne obremenjujem.

Dejstvo je, da je bilo priredbe delati zelo odgovorno, tudi zaradi avtorjev – legend, in naš pristop je bil tak, kot so si ga pesmi zaslužile. Snemali so najboljši glasbeniki, delal je Jani Hace, ki ima izjemen okus za produciranje in aranžiranje, tako da na očitke ne dam dosti, saj jih delijo tisti, ki nimajo sami dovolj pokazati. Najlažje se je skrivati za raznimi vzdevki pa komentirati pa pljuvati, ko te pa ta oseba sreča iz oči v oči, je pa zgodba bistveno drugačna. Jaz imam najraje tiste, ki mi upajo neposredno povedati, da jim nekaj ni všeč, kar je povsem normalno, saj ne more biti všeč vsem. Te skladbe so tako uspešne tudi zato, ker so v njih živi inštrumenti. Drugače pa Michael Buble dela samo priredbe in mislim, da mu nič ne manjka. 3. Ali kupujete albume ali raje poslušate radio? Vsega bolj malo. Radio me včasih, ko vozim, celo malo moti, ker imam rada mir. Je pa res, da je to eden izmed albumov, ki sem ga od svojih največkrat poslušala. Zdaj pred koncertom tudi zato, da kaj ponovim. V avtu pa si kdaj vključim tudi radio.

4. Kaj pripravljate 16. septembra v Križankah? 16. septembra bomo zaigrali vseh trinajst skladb s tega albuma, tudi duet z Jadranko Juras, ki bo tudi ena izmed gostij. Dodali bomo tudi nekaj starih festivalskih uspešnic, ki jih je zame ustvaril Aleš Klinar, tako da bomo naredili nekakšen presek nekaterih mojih najuspešnejših pesmi, ki jih imajo ljudje radi. Koncert je velik zalogaj, veliko imamo vaj, poleg tega imam pa še goste, ki bodo predstavili svoje skladbe.

5. Kakšno bo sodelovanje s Trkajem?

Ja, »fajn«. Zelo sem vesela, ker se mi zdi zanimiva kombinacija. Mislim, da je bil on prava izbira, saj že v pesmi Pleš opeva obdobje zlate popevke, že z naslovi – Šuštarski most in Nad mestom se dani – vse je nekako povzel. Pa še sodelovanje z Benčem v pesmi Ta noč je moja je res odlična priredba. Po moje se kar obeta, tisti, ki ne bodo stali že prej, bodo verjetno takrat.

6. Za vami je naporno leto. Je koncert v Križankah vrhunec in vas nato čaka počitek? Res zelo naporno leto. Upam, da mi bo uspelo počiti še kakšen dan pred Križankami. Po Križankah sem pa menda kar ves teden prosta in se bom resnično morala odpočiti.

7. Kaj je še vaša neizpolnjena glasbena želja? Za vse tiste, ki imajo veliko povedati glede zadnje plošče – čeprav jih ni veliko, glede na uspešno prodajo plošče –, naj povem, da načrtujemo nadaljevanje plošče. Poskušali bomo izbrati še nekaj zimzelenih melodij, ki si zaslužijo novo preobleko. Tako da se tega že zelo veselim. Konec koncev je za mano že veliko albumov, na katerih so pesmi, ki so bile narejene zame, tako da v tem, da naredimo še en takšen album, ne vidim nič slabega. Glede na to, da sem bila skeptična pri tej prvi plošči, čeprav samo na začetku, sem zdaj dobila toliko več elana.

8. Kaj pa tujina? Ah, za to sem pa že malo prestara. Meni je dobro v Sloveniji, v tujini sem že bila na povabilo veleposlaništev in podobno. Nekako nimam ambicij v tej smeri. Dobro se počutim tukaj, imam kar dober položaj. Mislim, da sem si v 21 letih kar dobro postlala. Če bo tako še nekaj let, bom povsem srečna.

9. Kaj menite o tem, da mora na Slovenski popevki slovensko zimzeleno pesem zapeti Hrvatica (Danijela – Vem, da danes bo srečen dan, op. a.)?

Včasih je bila popevka res narejena tako, da je pesem zapel slovenski izvajalec in potem še tuj, ampak to niso bili samo izvajalci iz držav nekdanje Jugoslavije, ampak iz bolj oddaljenih držav, če se pravilno spomnim. Tako da po tej strani je bilo to obujanje še na pravem mestu, po drugi strani, tako kot zadnja leta popevka deluje, pa ne. Lahko se vprašamo, če bo kdaj kakšen slovenski izvajalec nastopal na tipičnem hrvaškem festivalu. Nekaj jih sicer je, ampak to so izjeme. Poleg tega pa njena izvedba Srečnega dneva ni bila nek presežek, če si smem privoščiti oceno. Je pa res – sto ljudi in sto okusov, vsak vidi drugače. Vsak ima pravico do svojega mnenja in moje je pač tako.

10. Kakšna se vam zdi slovenska glasbena scena? Prav gotovo imamo nekaj kakovostnih izvajalcev in avtorjev, ampak to so zdaj drugi časi in jih je težko primerjati s časi zlate popevke. To je neprimerljivo in sprijazniti se moramo s tem. Je pa res, da so tudi ljudje postali drugačni in včasih se mi zdi, da sploh ne vedo, kaj bi radi, in imam občutek, da jim gre vse na živce, da jim ni nič všeč in da težko kaj pohvalijo. Jaz pa mislim, da je izmed vseh slovenskih popevk ostala kakšna pesem, ki bo še vedno priljubljena tudi čez nekaj let, sicer pa bomo videli čez 10, 20 ali 30 let.

11. Imamo mlade obetavne slovenske glasbenike? Veliko jih je. Ena je Nina Pušlar, ki bo tudi sodelovala na mojem koncertu, pa Jadranka Juras, čeprav ona je že malo starejša, ali pa Nuška Drašček, Omar Naber in Anžej Dežan. Zelo veliko je dobrih vokalistov. Mogoče so zdaj malo v ozadju, ker niso tako zagrebeni, ampak mislim, da bodo na sceni tudi čez 20 let.

12. Na katerem festivalu bomo pa vas ponovno videli tekmovati? Eme še niste osvojili. Jaz rada delam tiste stvari, ki mi nekaj pomenijo, in nerada se dajem v zobe ljudem. Festivali pri nas, še posebno Ema, pa pripeljejo toliko negativnih stvari in ne vem, če se mi da pri mojih letih izvabljati negativne odzive. Toliko let, kot bom še pela, želim predvsem uživati in ne bi se rada obremenjevala zaradi komentarjev ljudi, ki jih dajejo kar tako povprek in mogoče ne vedo, da te z njimi prizadenejo.

13. Oboževalce imate tudi med mladimi. Se jim morda približujete prek raznih spletnih

Joj, ne. Jaz imam e-pošto, znam surfati po internetu in tukaj se moja zgodba konča. Facebookov in podobnih stvari ne maram, ker ne želim svojega življenja deliti s celim svetom in ker imam takšne prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjam na štiri oči. Tisto, ko se nekaj vabiš, če prav vem, da to nekako tako deluje, ni zame. Sem iz drugega časa.

14. Modni navdušenci iz leta v leto bolj hvalijo vaš videz … Joj, pa ne, danes sem tako utrujena. Se opravičujem, spet bodo rekli, kakšna sem – »sori«, takšna sem, utrujena sem! Drugače je pa normalno, da človek poskrbi tudi za videz, ampak jaz sem sebe vedno v prvi vrsti izpostavljala kot pevko. S tem ko se malo urediš, ko daš nekaj nase, se sam bolje počutiš, v drugem planu so pa tudi ljudje, ki te poslušajo in te morajo gledati, in je prav, da si urejen, ker jim s tem izražaš spoštovanje. Včasih si komu všeč, včasih ne, saj tudi sebi nisem vedno všeč … no, večino časa si nisem.

15. Imate stilista? Kdo skrbi za vašo podobo? Bolj ali manj za velike prireditve – tako kot tudi za nastop na Slovenski popevki – poskrbi Urša Drofenik, s katero sem tudi na neki človeški ravni. Urša po vseh teh letih, od prvega sodelovanja na MMS, ve, kaj mi pristaja, kaj je treba skriti, tako da najde ustrezno kombinacijo mojim letom, postavi in glasbi. Tudi za koncert v Križankah mi bo ona pripravila verjetno dve obleki, čeprav bi bila dovolj … no, za Križanke se že moraš enkrat preobleči. Naj jim bo.

16. V rumenih medijih so vedno bolj kruti članki, predrznost skoraj ne pozna več meja. Kakšne izkušnje imate vi? Jaz sem si dobro postlala pred 20 leti. Veliko novinarjev je začelo v tistem času, tako da smo se skupaj starali. Mediji so agresivnejši, ampak ne vem, kdo je kriv. To je začaran krog. Na eni strani so mediji, na drugi pa izvajalci, ki se ne morajo proslaviti z ničimer drugim, kot da naredijo nekakšno traparijo, in tega je zdaj kar malo preveč, čeprav se mene to ne dotakne. So pa prikrajšani pri tem naši mladi uspešni izvajalci, ki samo z glasom ne morejo narediti pravega buma, ampak enkrat se mora takšna stvar obrniti, ker je že preveč nasičena. Tako kot so nekaj časa moški radi gledali operirane prsi, tako se mi zdaj zdi, da komaj čakajo, da vidijo naravne. Zdi se mi, da se na vsake toliko časa vse obrne, kar je dobro.