Komunikacijski model opismenjevanja poudarja vlogo jezika kot orodja za sporazumevanje. Bolj kot znati opisovati jezik je po mnenju psihologinje Sonje Pečjak pomembno znati jezik uporabljati.
Učni načrt v prvem razredu sicer dopušča opismenjevanje, vendar se morajo pri otroku prej razviti sposobnosti glasovnega zavedanja, opozarja Pečjakova.
"Globalen cilj opismenjevanja je razviti komunikacijske zmožnosti" Globalen cilj pri opismenjevanju je po besedah Pečjakove razviti komunikacijske zmožnosti učencev, zato učni načrt opismenjevanja, ki je bil sprejet ob prenovi učnih načrtov leta 1998, predvideva sistematičen razvoj vseh štirih sporazumevalnih dejavnosti, in sicer govorjenja, poslušanja, branja in pisanja.
"Učni načrt dopušča opismenjevanje v prvem razredu" Učni načrt za slovenščino danes dopušča opismenjevanje v ožjem pomenu tudi v prvem razredu osnovne šole, če je po učiteljevem mnenju otrok "zrel za opismenjevanje", kar pomeni, da "mora imeti razvite tiste psihične sposobnosti, ki podpirajo opismenjevanje", predvsem sposobnosti glasovnega zavedanja, je poudarila Pečjakova.
"Med šestletniki ima sposobnosti razvita samo tretjina" Kot je pojasnila, ima med šestletnimi učenci te sposobnosti razvita samo tretjina. Če bi poznavanje črk, odnos med glasom in črko ter povezovanje glasov v besede prenesli na celotno populacijo otrok v prvem razredu, bi bila to "za veliko otrok prevelika frustracija in zgolj frustracija brez možnosti za dober uspeh", opozarja Pečjakova.
"Če otrok ne sliši glasu, ga pač ne sliši"
Foto: Getty Images
"Poznavanje črk je stvar, ki jo lahko z dovolj urjenja obvlada tudi povprečen otrok pri treh letih, ampak to nima nobene napovedne vrednosti za poznejšo uspešnost pri samem opismenjevanju. Če sposobnost ni razvita in če otrok ne sliši glasu, ga pač ne sliši in, če ne sliši glasu, ga težko zapiše," je pojasnila psihologinja.
"Učitelji imajo možnost individualnega dela" V prvem razredu tako po njenih navedbah pri otrocih razvijajo predvsem predbralne in predpisalne spretnosti, "kar večino otrok dobro pripravi na sam akt branja in pisanja v drugem razredu". Ob tem pa, kot je poudarila Pečjakova, imajo učitelji možnost individualnega dela z otroki, ki se med seboj zelo razlikujejo.
Načrt opismenjevanja je "dobro postavljen" Po mnenju Pečjakove je učni načrt opismenjevanja "dobro postavljen", saj so rezultati mednarodne raziskave bralne pismenosti PIRLS 2006, v katero so bili vključeni slovenski učenci tretjega razreda osemletne in četrtega razreda devetletne osnovne šole, pokazali, da so bili učenci devetletke v bralni pismenosti nekoliko boljši od učencev osemletke.
"Potrebno je osebno izpopolnjevanje učiteljev"
Prenos sistematičnega opismenjevanja na celotno populacijo prvih razredov ni smiseln, je pa potrebno osebno izpopolnjevanje učiteljev, zato da bi lažje diferencirali delo z otroki, meni psihologinja. Kot je poudarila, je treba dopuščati "različna ravnanja z različnimi otroki".
Izšla tretja dopolnjena izdaja knjige Pečjakove Zavod za šolstvo je letos izdal tretjo dopolnjeno in razširjeno izdajo knjige Pečjakove Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti učencev, ki je prvič izšla po raziskavah in ugotovitvah ob prenovi osnovne šole leta 1997. Knjiga vsebuje gradiva za učitelje pri začetnem opismenjevanju. Ta po avtoričinih besedah s pomočjo didaktične igre, ki ima jasen cilj, razvijajo sposobnosti poslušanja, govorjenja, branja in pisanja.
1
