Velika noč, veliki preizkus za novo uredbo o nadzoru schengenske meje

Bruseljska uredba, ki od 7. aprila zahteva temeljito mejno kontrolo vseh, torej tudi državljanov Evropske unije, ki prečkajo schengensko mejo in mejo Unije, je že prejšnji konec tedna povzročila velike zastoje na slovensko-hrvaški meji. Kaj bo šele ta konec tedna, ko bo zaradi velikonočnih praznikov potnikov zagotovo veliko več?

Velika noč, veliki preizkus za novo uredbo o nadzoru schengenske meje
Foto: Bojan Puhek

Bruselj ne odstopa od svojih zahtev in pričakovanj, da se prav vsak potnik, ne več samo državljani tretjih držav, temeljito preveri pri prečkanju tako schengenske meje kot tudi zunanje meje Evropske unije. Najbolj boleče se to kaže na notranjih mejah Evropske unije, ki so obenem schengenska meja: primera sta slovensko-hrvaška in madžarsko-hrvaška meja.

Medtem ko za tako poostren nadzor na zunanjih mejah Evropske unije, npr. na hrvaško-bosankohercegovski in hrvaško-srbski meji, niti ni slišati veliko nezadovoljstva, je na slovensko-hrvaški meji, kjer so prejšnji konec tedna nastajale tudi do šesturne zamude, pa je ogorčenja veliko. Izkazalo se je, da je bila uredba sprejeta brez premisleka o tem, ali so zagotovljeni vsi pogoji za tako oster ukrep, ki je policiste na mejnih prehodih čez noč pretvoril v stroje za skeniranje dokumentov.

Premier Miro Cerar je v pogovoru s hrvaškim kolegom Andrej Plenkovićem spomnil, da je Slovenija kot varuhinja schengenske meje dolžna zagotavljati ustrezen nadzor meje. "To bomo pričakovali tudi od Hrvaške, ko bo postala članica schengenskega prostora," je dodal, kot so sporočili iz kabineta premierja.

Čakajoči za izstop iz Slovenije na mejnem prehodu Jelšane - kljub nekaterim priporočilom mejni prehod Starod največkrat ni boljša izbira za krajše čakanje. Čakajoči za izstop iz Slovenije na mejnem prehodu Jelšane - kljub nekaterim priporočilom mejni prehod Starod največkrat ni boljša izbira za krajše čakanje. Foto: Srdjan Cvjetović

Hrvaški računalniki prepočasni

Niti računalniška oprema, zlasti na hrvaški strani, ni bila hitrostno kos takšnim obremenitvam, zato je Hrvaška odstopila od temeljitega nadzora vseh državljanov Evropske unije na notranjih mejah Unije, to je s Slovenijo in z Madžarsko. Na zunanjih mejah, to je z Bosno in Hercegovino ter Srbijo, hrvaška policija zatrjuje, da Hrvaška tam izvaja temeljito mejno kontrolo vseh potnikov, kot da bi bili del schengenskega prostora - a to vendarle niso in zato nimajo dostopa do schengenskih zbirk podatkov, temveč le do svojih nacionalnih in zbirk Interpola.

Tako je bilo prvi dan po uvedbi nove bruseljske uredbe, ki je mejnim policistom zaukazala temeljito preverjanje s skeniranjem osebnih dokumentov vsakega potnika ob vsakem prehodu meje.

Slovenija v precepu

Slovenija pa je ob tem pristala v vlogi, kjer je vsaka odločitev videti napačna. Kilometrske vrste, ki so na mejnem prehodu Obrežje/Bregana in še marsikje od 7. aprila praktično stalnica, gotovo niso v interesu Slovenije, a se v strahu, da bi v primeru opustitve doslednega izvajanja bruseljske (sicer vprašljivo smiselne) zahteve po skeniranju prav vsakega evropskega državljana ob vsakem prehodu schengenske meje utegnile zaostriti kontrole na avstrijskih, italijanskih ali morda celo madžarskih mejah s Slovenijo, ni pripravljena odločno upreti ne dovolj premišljenem bruseljskem diktatu, ki načela sorazmernosti nikakor ne upošteva.

Meja med Slovenijo in Hrvaško je notranja evropska meja, a je tudi schengenska meja, saj Hrvaška zaradi mnogih okoliščin, na katere sama ni vedno imela vpliva, še ni sprejeta v schengensko območje. Meja med Slovenijo in Hrvaško je notranja evropska meja, a je tudi schengenska meja, saj Hrvaška zaradi mnogih okoliščin, na katere sama ni vedno imela vpliva, še ni sprejeta v schengensko območje. Foto: policija.si

Veliki četrtek zjutraj prinesel še večji zastoj na Obrežju

A uredba ostaja in Slovenija bo načeloma prisiljena v njeno izvajanje. To ob bližajočih se velikonočnih praznikih, ko se pričakuje velik turistični val (razen če ga slaba vremenska napoved za podaljšani praznični konec tedna ne razredči), in približno deset do 15 sekundah, kolikor na slovenski strani traja pregled enega samega dokumenta, kliče po novem prometnem kolapsu ob Sotli, Bregani, Kolpi, Dragonji in drugod na slovensko-hrvaških mejnih prehodih.

To dokazuje že današnje četrtkovo jutro, saj se pot med Ljubljano in Zagrebom za osebna vozila že zdaj podaljšuje za tri ure in pol.

Poskusite na manjših mejnih prehodih!

Nekaj več verjetnosti za hitrejši prehod slovensko-hrvaške meje ponujajo manjši mejni prehodi - a jamstev ni. Ponovno objavljamo naša priporočila, ki smo jih osvežili z najnovejšimi ugotovitvami s terena.

Skoraj v vseh primerih se pot z ovinkom na manjše mejne prehode, do katerih praviloma vodijo tudi manjše ceste, podaljša, a velikokrat časovni prihranek ob manjših čakalnih dobah na teh mejnih prehodih odtehta teh nekaj kilometrov več. A ker gotovo niste edini, ki to berete, bodo morda tudi manjši prehodi začeli pogosteje deliti usodo svojih večjih sorodnikov.

Mejni prehod Podgorje/Jelovice: alternativa za hrvaško Istro in zahodno obalo Kvarnerja (Opatija, Mošćenička Draga …). Toda pozor: med 1. junijem in 31. avgustom je ta mejni prehod zaprt med polnočjo in šesto uro zjutraj, v drugih letnih časih pa tudi med 22. in 24. uro!

Kako do tja: primorsko avtocesto zapustite na izvozu Črni Kal in sledite smerokazom Podgorje. Ko mimo železniškega prehoda pridete v Podgorje, ostanite na prednostni cesti (ni smerokazov) - na koncu vasi se cesta zoži in začne vzpenjati. Manj kot tri kilometre vas potem še loči od mejnega prehoda, ki je v nočnem času zaprt.

Ne glede na nekatera priporočila, naj se v primeru zastojev na mejnem prehodu Jelšane/Rupa preusmerite na mejni prehod Starod/Pasjak, vam to močno odsvetujemo! Čez mejni prehod Starod potuje veliko italijanskih izletnikov, med katerimi mnogi imajo še stare osebne izkaznice, ki jih ni mogoče računalniško odčitati, zato temeljita kontrola takih potnikov traja veliko več časa, saj se podatki teh potnikov vnašajo ročno prek tipkovnice. To namesto deset do 15 sekund lahko traja krepko čez minuto za vsakega potnika. Ko so na Jelšanah najdaljši zastoji dosegali eno uro ali malo več, so na Starodu čakali tudi več kot štiri ure!

Mejni prehod Babno Polje/Prezid: alternativa za severnojadranske otoke, lepa, a časovno precej daljša pot skozi osvežujoči Gorski kotar.

Kako do tja: primorsko avtocesto zapustite na izvozu Unec in se mimo Cerknice zapeljete do Bloške Police, kjer ne nadaljujete več proti Sodražici po cesti 212, temveč zavijete desno proti Ložu in Starem trgu pri Ložu (cesta 213). Od tam naprej je že povsod opremljeno s smerokazi za Babno Polje, kjer se cesta 213 konča.

Mejni prehod Petrina/Brod na Kupi je marsikdaj najboljša izbira za pot do severnojadranskih otokov. Po prehodu meje in vzponu do Delnic je do hrvaške avtoceste proti Reki ali Zagrebu in Splitu le še nekaj ovinkov. Ta mejni prehod sicer spoznava vedno več ljudi, a za zdaj učinkoviti policisti še vedno uspešno kljubujejo povečanemu prometu na tem mejnem prehodu in so zastoji na njem še vedno bolj izjema kot pravilo.

Kako do tja: cesta 106 se začne pri avtocestnem izvozu pri ljubljanskem mestnem predelu Rudnik in pelje mimo Škofljice, Velikih Lašč, Ribnice in Kočevja naravnost na mejni prehod Petrina. Če pa ne bi želeli peljati skozi Kočevje, nekoliko manjša cesta 655 se nekaj kilometrov za Ribnico odcepi proti Gotenici in Kočevski Reki, od koder so po cesti 654 pride do vasi Štalcerji, kjer je mogoče nadaljevati po cesti 106. Števec kilometrov ne bo zaznal neke pomembnejše razlike, če se zapeljete čez Gotenico namesto čez Kočevje.

Mejni prehod Vinica/Pribanjci: ko se po nič kaj hitri slovenski cesti le prebijete do Vinice, je hrvaška avtocesta proti severnemu, srednjemu in južnemu Jadranu le še pet kilometrov stran. Bosiljevo je kraj, kjer se avtocesta od Zagreba odcepi bodisi proti Splitu in naprej do južne Dalmacije bodisi proti Reki in Istri. Za Vinico velja podobno kot za Petrino: na prometnih poročilih jo slišimo le redko, a ob največjih obremenitvah ne bo niti tam šlo brez čakanja.

Kako do tja: cestne povezave do Črnomlja niso ravno v ponos Slovenije, a od tam do Vinice po cesti 218 ni več daleč.

Mejni prehod Slovenska vas/Bregana naselje je najboljša izbira, ko so na le streljaj oddaljenem mejnem prehodu Obrežje/Bregana zastoji (velikokrat tudi, če niso). Pa še bonus: ko mejo prečkate v Slovenski vasi, kjer tovorni promet načeloma ni dovoljen, se boste obenem izognili tudi morebitnemu zastoju in nedvomnemu strošku tamkajšnje hrvaške čelne cestninske postaje. Od letošnjega 1. aprila znaša tamkajšnja cestnina za avtomobile sedem kun (okrog 95 evrskih centov), v visoki sezoni pa še eno kuno (slabih 15 evrskih centov) več.

To so cene za sprotna plačila, imetniki predplačniških tablic ENC pa imajo poleg hitrejšega prehoda cestninskih postaj tudi 21,74-odstotni popust, kar žal ne velja na istrski avtocesti, v predoru Učka ter na avtocesti med Zagrebom in mejnim prehodom Macelj/Gruškovje. Teh odsekov ne upravljata hrvaška avtocestna upravljavca HAC (Hrvatske autoceste) in ARZ (Autocesta Rijeka-Zagreb), temveč tuja koncesionarja.

Toda bližina mejnega prehoda Slovenska vas mejnemu prehodu Bregana in preprost dostop ima za posledico, da tudi na Slovenski vasi od 7. aprila velikokrat ne  gre več brez pol ure ali celo ure prisilnega postanka. Pozitivna misel: to je še vedno tri do šestkrat manj, kot bodo čakali na bližnjem Obrežju.

Kako do tja: avtocesto A2 zapustite na izvozu Obrežje, ko že zagledate mejni prehod Obrežje/Bregana - to je, če zastoj ni tako velik, da se kolone začnejo nabirati, še preden lahko pridete do tja. V tem primeru avtocesto raje zapustite na prejšnjem izvozu Mokrice in poskusite svojo srečo do Slovenske vasi po vzporedni regionalni cesti. V vsakem primeru boste iz Slovenske vasi do istoimenskega mejnega prehoda prišli tako, da še naprej sledite prednostni cesti.

Za mejni prehod Rigonce/Harmica, ki je prav tako lahko izhod v sili, če so na Obrežju zastoji, je slovensko avtocesto iz Ljubljane in Novega mesta proti Hrvaški treba zapustiti že v Čatežu, od Harmice pa je najbližji uvoz na hrvaško avtocesto (šele) v Zaprešiću. Mejni prehod Slovenska vas/Bregana naselje je praviloma boljša izbira.

Kako do tja: sledite smerokazom za Brežice, a ko se vam na južnem vhodu v Brežice na krožišču ponudijo smerokazi za Dobovo, jim sledite. Od Dobove, kjer je največji železniški mejni prehod med Slovenijo in Hrvaško, do Rigonc je potem po isti cesti še približno dva kilometra.

Če vam na poti v Zagreb ni težava narediti nekaj kilometrov več, poskusite mejni prehod Rakovec/Kraj Donji. To je eden od manjših mejnih prehodov čez Sotlo, ki jih množice še niso odkrile. Dodaten plus je, da je to maloobmejni prehod, ki je zato na voljo le državljanom Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora, minus pa je, da ni odprt v nočnih urah.

Od ponedeljka do sobote je odprt med 6. in 22. uro, razen ob nedeljah, ko odpre eno uro pozneje, zapre pa eno uro prej med aprilom in oktobrom oziroma ob 19. uri med novembrom in marcem. Za zdaj ta prehod večinoma uporabljajo še domačini, ker poti do tja ne oglašujejo preveč.

Kako do tja: dostop ni ravno udoben niti s slovenske niti s hrvaške strani, a je kakšnih 20 minut raziskovanja Obsotelja gotovo lepše od čakanja na Obrežju ali celo Slovenski vasi oziroma Harmici. Iz Brežic se odpravite po cesti 219 proti Bizeljskem, nato zavijte desno na cesto 676, ki vas bo pripeljala v Rakovec. Na hrvaški strani bo še najlažje, da se ob Sotli zapeljete do Harmice (hrvaška stran mejnega prehoda Rigonce), če poznate ali pa če ste bolj raziskovalnega duha, pa se poskusite po manjših cestah prebiti do Zaprešića, kjer je priključek na hrvaško avtocestno omrežje.

Mejni prehod Zgornji Leskovec/Cvetlin: če je zastoj na Gruškovju, ki prenaša ogromno tranzita s phyrnske avtoceste, lahko poskusite obvoz čez haloške gričke, ki so gotovo privlačnejši od čakanja v vrsti, pa še pri slikovitem in zgodovinskem gradu Trakošćan na hrvaški strani se lahko ustavite. Toda prejšnji teden je pokazal, da je haloška skrivnost razkrita, saj na Zgornjem Leskovcu pogosto ni bilo bistveno krajših dob kot na Gruškovju.

Sorodne vsebine

Komentarji

1
  • akralj / 16.04.2017. ob 10:11

    Zakaj je sploh potrebno gledati potne liste in preverjati tako natančno, kdo gre IZ Slovenije ven - torej na Hrvaško? Pa naj gredo ven...za noter pa naj poostrijo nadzor...a ni tko?

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano