V kraljestvu krokodilov, pitonov in starodavnih aboriginskih poslikav

Narodni park Kakadu in naravni rezervat Fogg Dam z deževno "dobrodošlico" Dvodnevna odisejada v narodni park Kakadu prav na severu Avstralije se je začela v do kosti grizočem vetrovnem jutru v Darwinu, ki se je spreobrnilo v deževen dan v Kakaduju. Takrat tod ni deževalo že vsaj dva meseca in pol, zato smo se počutili kot pravi izbranci, ki nam je narodni park, prostran kot Slovenija, namenil svoj deževni "blagoslov".

Skupaj z bližnjim rezervatom Fogg Dam si je Kakadu ustvaril sloves s svojim plazilskim življem, ki se tu razmnožuje s svetlobno hitrostjo. Fogg Dam se ne ponaša le s kopico ptičjih vrst, ampak tudi z največjo gostoto kač na rdeči celini. Najznamenitejši prebivalec tega močvirskega predela je vodni piton, katerega po en primerek se zvija na približno desetih kvadratnih metrih. Huh! Seveda Avstralci v svojo turistično ponudbo radi vključijo tudi "pestovanje" zvedave kačice, a naj bo dovolj le opazovanje z varnostne razdalje. Ta je zaželena tudi med vožnjo z ribiško barkačo po motni reki Adelaide, glavna atrakcija katere so krokodili. Vonj surovega mesa kot magnet privablja debelušne plazilce, ki se vsakič znova pogoltno poženejo v zrak za lahko pridobljeno malico in zbranim radovednežem mimogrede razkažejo še svoje nabrušeno zobno bogastvo, na svoj račun pa pridejo tudi sokoli, orli in druge ptice ujede, ki ob priložnostnem zajtrku priredijo prav spektakularen prelet.

Starodavne aboriginske poslikave Narodni park Kakadu slovi tudi po starodavni aboriginski umetnosti, kulturi in zgodovini, saj vsenaokrog raztresena skalna zatočišča in številne poslikave v njih pričajo o tem, da so prva plemena domorodcev tu živela že pred več kot 20 tisoč leti. Poslikave so imele za Aborigine različne pomene: od verskega, mitološkega in zgodovinskega do zgolj zabave in orisovanja njihovega načina življenja. Prav osupljivo je, da so poslikave preživele več tisočletij, skrivnostni recept za kar so naravne "barve", ki so jih za slikanje razredčili z vodo. Črno barvo so pričarali iz oglja, belo iz gline, okrast odtenek iz rumenorjave kamnine, ki so ji primešali maščevje kengurujevega sorodnika valabija, rdeča, najobstojnejša, pa je bila mešanica hematita in živalske krvi. Skala je naravna barvila vsrkala vase nekaj milimetrov globoko in tako poslikave naredila skorajda nesmrtne.

Osvežiti se pod slapom ali se ne osvežiti – to ni več vprašanje Po drgetajočem večeru ob tabornem ognju v divjem drobovju Kakaduja – sončno jutro, aleluja! In priložnost za pravo off road dogodivščino, vključno s sinhronim poskakovanjem v našem vrlem terenskem vozilu, adrenalinskim prečenjem priložnostnih potokov in enkratnim "plavanjem" čez reko, ko je voda že oblizovala okna džipa. Vode je bilo v izobilju prav na vseh koncih narodnega parka, saj se slapovi – med njimi tudi znamenita Jim Jim in Dvojni slap – radodarno prelivajo prek mogočnih klifov in zaljšajo zatrepe ozkih sotesk, do katerih se prebiješ le peš ali z ladjico. Čeprav se ti, prepotenemu, zahoče osvežiti se v razkropljenih vodnih kapljah, te ob urbani legendi o nemški turistki, ki je med kopanjem ob vznožju Dvojnega slapa postala krokodilova malica, ta namera hitro mine. Podoben učinek ima tudi opozorilna tabla o ostrozobih naseljencih osvežujočih "bazenčkov", ob srečanju s katerimi previdnost menda ni odveč.