V Goriška brda na češnje

Letos sicer bera zaradi deževja ni tako bogata kot druga leta, je pa res, da v bogatem dogajanju skoraj vsak najde kaj, kar ga bo pritegnilo, mogoče še bolj kot češnje ... Malce zgodovine Pridelava na Vipavskem in Goriškem se nekako sovpada z izgradnjo železnice in povezavo med Gradcem in Trstom. Avstrijsko kmetijsko društvo je za ta predel načrtovalo najprimernejše sadje za gojenje, kar naj bi bile češnje, breskve, marelice in hruške. Goriška češnja je kmalu postala dobro tržno blago in dobre letine so v Vipavski dolini in Brdih prinesle lep zaslužek. Celo med prvo svetovno vojno pridelava ni obstala, ampak se je večala, med vojnama je bil glavni trg za češnje Italija, prodajali pa so jih tudi na Dunaj in v Salzburg. Danes sicer izvoza skoraj ni, češnje pa pridelujejo na integrirani ali ekološki način.

Vse v znamenju češenj in, hja, tudi vina

V Goriških brdih se prvi vikend kot rečeno veliko dogaja, največ na Dobrovem in deloma tudi v srednjeveškem mestecu Šmartno. Vse je v znamenju češenj – od športnih prireditev, ki se seveda imenujejo kako drugače kot po češnjah (češnjev spust, pohod od češnje do češnje, kolesarski maraton češenj). Za tiste, ki si radi pasejo oči na lepoti, bo koristna informacija, da bodo v petek pripravili izbor kraljice češenj. Za vse glasbene in plesne navdušence bo pravi rock spektakel v soboto, medtem ko se bo mogoče zavrteti na češnjevem plesu v nedeljo. Prav tako lahko v karavani pripeljete na ogled svojega starodobnika. Na Dobrovem je v tem času mogoče preizkusiti briška vina in dobrote bližnjih kmetij.

Na praznik z muzejskim vlakom Kot alternativo avtomobilu lahko izberete staro parno lokomotivo, ki za seboj sopihajoče vleče muzejski vlak, saj so se odločili, da bo letos 5. junija iz Jesenic do Goriških brd vozila češnjeve navdušence. Pot vodi po bohinjski progi in skozi več kot šest kilometrov dolg predor. Konec vožnje bo v Kanalu, pot pa boste lahko nadaljevali z avtobusom.