V dolino Neretve po mandarine, žabe in jegulje

Sončne in sočne mandarine so pravi odgovor na vse hladnejše dni. Ne le kot vir vitaminov – če vam manjka sonca, se lahko odpravite na jug v dolino Neretve in se udeležite obiranja mandarin.

1 / 2

Foto: Shutterstock

2 / 2

Foto: Shutterstock

Pridelava mandarin v dolini Neretve nima prav dolge zgodovine. Prve plantaže so namreč zasadili šele v 60. letih 20. stoletja, potem ko so z obsežnim izsuševanjem neplodna močvirja v delti Neretve iztrgali vplivom morja in jih spremenili v rodovitna polja. To je predstavljalo prelomni trenutek v življenju tamkajšnjih prebivalcev, ki so se do takrat preživljali z lovom in ribolovom ter s figami in z vinsko trto. Kakovostna zemlja in blago sredozemsko podnebje sta se izkazala za idealna za pridelavo vseh vrst agrumov in dolina Neretve je postala "hrvaška Kalifornija". Sezona obiranja zrelih mandarin traja od oktobra do decembra in v tem času se plantaže spremenijo v mravljišča, na katerih vešči delavci zabojčke hitro polnijo z oranžnimi sadeži. V zadnjih letih pa so nasadi mandarin ob gospodarskem dobili tudi turistični namen, saj v dolino Neretve vse več ljudi prihaja ne le na ogled, ampak želijo obiralcem (vsaj simbolično) pomagati.

Kako tja? Možnosti je več, za katero se boste odločili, pa je odvisno predvsem od tega, kakšen tip turista ste. Večina turističnih agencij v tem času ponuja organizirane izlete v dolino Neretve, v okviru katerih se udeležite tudi obiranja mandarin. Večinoma obsegajo nočitev ali dve, pri terminih pa gre seveda predvsem za konce tedna. Nekatere turistične agencije ponujajo tudi obisk okoliških krajev, recimo vožnjo po reki Neretvi, popoldan na Makarski rivieri ali skok v bližnji Mostar. Pri večini teh izletov boste potovali z avtobusom, če pa vam je bolj pri srcu vlak, se lahko odločite za ponudbo Slovenskih železnic, ki bodo izletnike v dolino Neretve peljale s posebnim vlakom Mandarinca.

Če vam organizirani izleti ne dišijo, se lahko seveda na jug odpravite tudi v lastni režiji. Odkar je avtocestni odsek A1 podaljšan že skoraj do Ploč, boste dobrih 600 kilometrov z avtomobilom premagali v šestih ali sedmih urah, na cilju pa boste imeli še obilico možnosti za dodatno raziskovanje. Kot je bilo že omenjeno, se lahko odpravite na obalo, kjer je v tem času še vedno toplo, ni pa poletne turistične gneče, ali pa pot nazaj domov načrtujete skozi Mostar in Sarajevo.

Ne povsem običajna gastronomska ponudba Hrana je na tem območju precej drugačna kot v okoliških krajih. Zaznamuje jo močvirnata preteklost doline Neretve, ko je bilo na pretek predvsem jegulj in žab. Te so priljubljena poslastica tudi v današnjih časih in tako v restavracijah med specialitetami najdete ocvrte žabe ali žabe, ovite v pršut, pa jeguljo z zeljem ali na žaru in priljubljeni neretvanski brodet, v katerem se prav tako znajdejo jegulje in žabe. Seveda na tipični neretvanski pojedini ne manjkajo niti domači pršut in sir, pa olivno olje, vino in žganja iz mandarin, orehov ali zelišč. Kje jesti? Naj vam bo za smernico podatek, da se je med sto najboljših hrvaških restavracij uvrstila Villa Neretva v Metkoviću, sicer pa za nasvet povprašajte kakšnega "lokalca". Odkrijete lahko biser, ki ga širša javnost sploh ne pozna.

Zanimivosti - Neretvanski gusarji so bili dolgo strah in trepet Jadranskega morja, ustrahovali so tudi bogato in močno Mljetsko republiko. Danes se spomin nanje ohranja skozi lađe, čolne, s katerimi so se prebivalci tega območja nekoč prevažali po močvirjih, sedaj pa je priljubljen predvsem Maraton lađa, v katerem tekmujejo v veslanju od Metkovića do Ploč. - Dolina Neretve je bila eno glavnih žarišč malarije na Balkanu. Popolnoma so jo izkoreninili šele konec 50. let 20. stoletja. - Na področju delte Neretve je več zaščitenih območij oziroma ornitoloških rezervatov, kjer stalno gnezdi 115 vrst ptic, občasno pa se zadržuje več kot 300 vrst. - V času prve svetovne vojne so bile pijavke iz močvirij ob Neretvi izjemno cenjene v medicinskih krogih, bile so kar stokrat dražje kot navadne pijavke. Lov nanje pa ni bil za vsakogar: "lovec" je namreč golo nogo potopil v vodo, s palico pa udarjal po gladini, s čimer je oponašal gibanje toplokrvnih živali, na katere se pijavke prisesajo.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano