Teotihuacan s Sončevo in Lunino piramido

Starodavno mesto Teotihuacan, največje mestno središče Srednje Amerike v predkolumbovskem obdobju, si je nesmrtnost zapisalo s Sončevo in Lunino piramido.

1 / 13

2 / 13

3 / 13

4 / 13

5 / 13

6 / 13

7 / 13

8 / 13

9 / 13

10 / 13

11 / 13

12 / 13

13 / 13

Mitološka zapuščina: Quetzalcoatl in Tlaloc Prva velika civilizacija v Srednji Ameriki se je pojavila v kotlini le pol stotnije kilometrov od Cuidada de Mexico, današnje prestolnice Mehike. Teotihuacan je v času svojega razcveta od tretjega do šestega stoletja zrasel v mesto s 125 tisoč prebivalci, ki je oblastniško dirigiralo tedanjim največjim predšpanskim mehiškim kraljestvom. Vrhunec je doživel okrog leta 400, ko naj bi kot imperialistična država nadzoroval dve tretjini Mehike, Gvatemalo, Belize ter del Hondurasa in Salvadorja. Kljub temu da je njegova moč pozneje usahnila zaradi družbene in gospodarske rasti tekmovalnih mest v osrednji Mehiki in je v osmem stoletju klavrno končal požgan, izropan in zapuščen, se je njegova mitološka zapuščina ohranila v velikem slogu. Azteki so namreč še tisočletje pozneje častili teotihuacanske bogove: Quetzalcoatla v obliki perjaste kače, ki je bil simbol plodnosti in življenja, ter Tlaloca, božanstvo dežja in vode.

Sončeva in Lunina piramida Teotihuacan dobesedno pomeni kraj, kjer so ljudje postali bogovi. Piramide starodavne civilizacije so rasle kot svetišča, kjer so najvišji duhovniki vodili obrede v čast svojim božanstvom.

Ob osrednji mestni ulici, Aveniji mrtvih, se je v sredini drugega stoletja v nebo pognala Sončeva piramida, ki s 75 metri nosi lovoriko tretje najvišje piramide na svetu; pred njo se uvrščata le Keopsova piramida v Gizi in piramida Cholula v Mehiki. Zgrajena je iz treh milijonov ton kamna in – kar si je danes praktično nemogoče predstavljati – brez uporabe kovinskega orodja, vlečnih živali ali vozov. V času svojega vrhunca je bila "oblečena" v rdeče freske, tako da je ob sončnem zahodu škrlatno zažarela. Vzpon po 248 stopnicah na vrh Sončeve piramide je na 2300 metrih nadmorske višine in pri temperaturi blizu 30 stopinj Celzija že pravi mali gorniški podvig, a se, brez dvoma, obrestuje.

Njena soseda je Lunina piramida, sicer nekoliko manjša, vendar veličastneje zgrajena. Obkroža jo 12 manjših piramid, ki skupaj z Lunino dosežejo število 13, osnovno število v sistemu štetja dni v srednjeameriškem koledarju. Prav na krono druge največje teotihuacanske piramide se ni mogoče povzpeti, a vendarle je že nekoliko privzdignjen razgled očarljiv.

Tempelj boga Quetzalcoatla Piramidni bron pripada templju, posvečenemu bogu Quetzalcoatlu. Od zoba časa že malce razjedeno "pobočje" tretje največje piramide v Teotihuacanu krasijo izklesane podobe teotihuacanskih bogov Quetzalcoatla in Tlaloca.

Navdušujoča zbirka artefaktov in fresk v družbi reliefnega modela mesta v vsej njegovi nekdanji veličini domuje v muzeju arheološkega najdišča. Posodje, kipci in drugo okrasje spodbudijo domišljijo k občudovanju iznajdljivosti in natančnosti civilizacije izpred dveh tisočletij, pogled v "grobnico" pa zbuja prav srhljiv občutek, da te bo kakšen okostnjak zdaj zdaj potrepljal po ramenu.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Sorodne vsebine

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano
{{headline}}
{{display_url}}
{{description1}} {{description2}}