Sobota, 20. 4. 2019, 10.03
5 let
Spomladansko odkrivanje Slovenije: osem idej za praznične izlete #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,71
4
Prihajajoče praznike in vse bolj tople dni izkoristite za krog po naši državi.
Velika noč velja za prelomnico, ko se začnejo obalna mesta in tamkajšnje turistične nastanitve vse bolj polniti. Seveda je prav fino pobegniti na morje, a mi smo se odločili, da pregledamo celino in zberemo nekaj točk po Sloveniji, ki jih je to pomlad vredno izbrati za izletniško destinacijo.
Prekmurje
Odkar smo pred dobrim desetletjem dobili avtocesto do madžarske meje pri Pincah, je najbolj vzhodna slovenska pokrajina bližje kot kdaj koli. Pa jo še vedno pozna premalo Slovencev. To pomlad lahko to popravite. Začnite ob "meji" na Muri v Ižakovcih, na Otoku ljubezni, sprehodite se ob reki in si oglejte tamkajšnji mlin na Muri.
Nato se odpravite do Murske Sobote, kjer so pred kratkim uradno odprli Expano, turistično-rekreacijski objekt ob soboški gramoznici. Sestavlja ga sodobna zgradba, ki je bila slovenski paviljon na Expu v Milanu, okoli nje pa so urejene rekreacijske površine z enim največjih motoričnih parkov v Evropi.
Za konec skočite še do Lendave, kjer je na tamkajšnjem gradu na ogled fantastična razstava avstrijskega umetnika Friedensreichna Hundertwasserja in japonskega umetnika Shoichija Hasegawe. Nato se povzpnite še na stolp Vinarium v Lendavskih goricah, izjemno priljubljeno turistično točko na tistih koncih, s katere je mogoče videti kar štiri države.
Predvsem pa Prekmurja ne smete zapustiti, ne da bi si prej privoščili kakšne njihove dobrote. Kje se okrepčati? To so naši predlogi:
Velika planina
Velika planina ponuja nešteto možnosti za pohodništvo, odlične izhodiščne točke za obisk okoliških vrhov ali pa le sprehod po pastirskem naselju, ki je eno od redkih ohranjenih v Evropi.
Te dni pa je še posebej privlačna, ker je odeta v vijoličasto odejo, saj so pašnike prekrili vijoličasti pomladanski žafrani.
Če temu dodate dela proste dni in sončno vreme, pravzaprav ni dileme. Na Veliki planini pa poudarjajo tudi, da nihalka obratuje vsak dan, sedežnica pa bo te dni obratovala od petka pa vse do ponedeljka.
Dežela kozolcev na Dolenjskem
Nova sezona se te dni začenja v Deželi kozolcev v Šentrupertu. V tem prvem muzeju s kozolci na prostem na svetu so v slabih šestih letih od odprtja našteli že več kot 55 tisoč obiskovalcev iz 58 držav, ta številka pa se bo v prihajajočih sončnih dneh nedvomno še zvišala.
Še posebej pestro bo tam na velikonočni ponedeljek, ko se bodo obiskovalci lahko brezplačno preizkusili v tipičnih delih s tradicionalnimi orodji, se pod kozolci igrali igre naših babic in dedkov (črni mož, ristanc, slepe miši, …) in se naučili uporabe zdravilnih rastlin (netresk, žajbelj, melisa, …), lahko pa se boste pomerili tudi v sekanju pirhov.
Pa še to - le lučaj stran od Dežele kozolcev najdete najboljšo gostilno na Dolenjskem po izboru Siol.net. Ko ste v tistih koncih, jih velja obiskati:
Goriška brda
Ko začnejo v Brdih zoreti češnje, sploh pa v času Praznika češenj v začetku junija, se je, resnici na ljubo, v ta konec Slovenije že kar težko prebiti. Pa je morda najlepše prav zdaj, ko je prijetno toplo, ne pa vroče, ko je narava zelena in ceste še ne preveč nagnetene.
Za najboljši razgled na vinorodne griče (in za najlepšo fotografijo za Instagram) se odpravite do razglednega stolpa Gonjače, nato pa do zgledno urejene vasice Šmartno, ki s svojo značilno briško arhitekturo velja za kulturni spomenik.
V Dobrovem se lahko ustavite in si ogledate tamkajšnji prepoznavni dvorec, potem pa se odpravite v najbolj kulinarični del Brd, vasi Medana in Plešivo.
In ker ste vendarle v vinorodnih Brdih, ne smete zamuditi niti Vile Vipolže, kjer lahko ob kuhinji, ki jo je zastavil kuharski mojster Tomaž Kavčič z Zemona, uživate v najbolj pestri vinski ponudbi daleč naokoli.
Solčavska panoramska cesta
Če ste Logarsko dolino že raziskali, lahko zdaj nanjo pogledate še z višine - s solčavske panoramske ceste, ki že z imenom pove, da boste ljubitelji spektakularnih razgledov na njej resnično uživali.
Panoramska cesta je skupno dolga 37 kilometrov, na njej je 20 točk z informativnimi in interpretacijskimi tablami, klopmi, ležalniki, mostički, zavetišči za kolesarje, skulpturami, igrali in razglednimi ploščadmi. Prevozite jo lahko z avtomobilom, motorjem ali kolesom ali pa jo prehodite peš, lahko si izberete le odsek ali pa premagate celo, vse možnosti in točke ob poti pa najdete na tem zemljevidu.
Zaledje slovenske Istre
Ob brzenju proti morju mnogi spregledajo, kaj se skriva le lučaj stran od slovenske obale. Govorimo o istrskem zaledju, posejanem s tipičnimi kamnitimi vasicami, ki velja za deželo oljčnega olja in tartufov, spomladi pa tudi divjih špargljev.
V Hrastovljah si lahko ogledate znamenito fresko Mrtvaškega plesa, se sprehodite po slikovitih vasicah, kot so Koštabona, Padna, Krkavče, Pomjan in Korte, hribolazce v tistih krajih privlači nekaj čez tisoč metrov visok Slavnik, žejni pa se ustavijo v Marezigah ob tamkajšnji vinski fontani.
Zgornjesavska dolina
Dolina, po kateri teče Sava Dolinka, je destinacija, kamor se lahko vračate in vedno znova odkrijete kakšen nov kotiček. Začnete lahko v Mojstrani, kjer obiščete Slovenski planinski muzej, nato pa se podate v katero od treh slikovitih alpskih dolin Vrata, Kot ali Krma, ki ležijo ob vznožju Triglava.
Le nekaj korakov iz Kranjske gore se lahko sprostite ob Jasni, enem najbolj priljubljenih in fotografiranih slovenskih jezer, ali pa se napotite v smeri Italije, kjer boste naleteli na slikovite Zelence, izvir Save Dolinke. Če vas vleče v hribe, pa je odgovor vzpon k Tromeji. Tja se napotite iz Rateč, vzpon traja okoli dve uri, nagrajeni boste pa z razgledom na tri dežele.
Jeruzalemske gorice
Zdaj, ko so se vinogradi začeli barvati v zeleno, so Jeruzalemske gorice, gričevje med Ljutomerom in Ormožem, postale eden najbolj slikovitih kotičkov v Sloveniji. Ti vinorodni kraji še zdaleč niso tako slavni kot Goriška brda, lahko bi celo rekli, da boste tam srečali več Avstrijcev kot Slovencev.
Najprej se ustavite v vasi Jeruzalem, kjer si lahko ogledate cerkev in se sprehodite po vrtu Dvorca Jeruzalem, nato pa se odpravite na lagoden sprehod po cesti, ki skozi Veličane vodi do sosednje vasi Svetinje. Na poti se ustavite v Zidanici Malek, vinoteki z lokalnimi vini, kjer lahko kozarček spijete na osončeni terasi, izjemno teraso (in vinsko ponudbo) pa ima tudi nekaj korakov oddaljeno gostišče Taverna.
Predvsem pa Prlekije ne smete zapustiti, brez da bi si najprej privoščili pojedino. Najboljši kulinarični postojanki po izboru Siol.net v tistih krajih sta:
4