Ponedeljek, 2. 1. 2017, 17.30
6 let, 6 mesecev
Mitja Lavtar in Projekt Slovenija
Prvi Slovenec, ki je obiskal polovico slovenskih krajev in zbral več kot 240 izrazov za "napiti se ga"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,50
7
27-letni Kranjčan Mitja Lavtar je od novembra 2014 do decembra 2016 peš, s kolesom, motorjem ali avtom obiskal 3018 slovenskih krajev in posnel 3018 selfiejev pred krajevno tablo. S tem je na polovici Projekta Slovenija, v okviru katerega si je zadal, da bo obiskal vse slovenske kraje. Računal je, da bo šlo hitreje, a Slovenija očitno le ni tako majhna, kot je mislil nekoč.
Kranjčan Mitja Lavtar je po duši popotnik, avanturist z raziskovalno žilico. Ker je vse evropske države že obredel in ker načrtuje pot okrog sveta, si je pred tem zamislil, da bi obiskal vse slovenske kraje. Po podatkih Statističnega urada Slovenije jih je kar 6.036.
Magistrski študent turistike se je najprej poigraval z idejo, da bi prehodil slovensko mejo, preplaval obalo ali obiskal vsa naselja, ki se začnejo na črko Z, a je na koncu projekt razširil prav na vse kraje v Sloveniji.
"Ideja Projekta Slovenija je potovalno filozofijo – oditi kar se da daleč stran od doma – obrnila na glavo," je zasnovo opisal Lavtar, ki si kruh služi kot svobodni turistični vodnik in kot zastopnik gorenjskih šol in institucij pri Mladinski knjigi.
Preberite še:
-> Preden se odpravi na pot okrog sveta, bo obiskal vseh 6.036 slovenskih krajev
V vsakem kraju se fotografira s krajevno tablo.
Selfie pred vsako krajevno tablo
Kot dokaz svojega obiska se fotografira pred krajevno tablo. Na čim bolj atraktiven način, če je to mogoče.
Če table z imenom kraja ni, si izbere kako drugo znamenje, na primer transformatorsko ali avtobusno postajo ali pa se fotografira kar s hišno številko. To je domačinom običajno zelo sumljivo, zato še oni fotografirajo njega oziroma si zabeležijo registrsko tablico avtomobila. Če bi v vasi po naključju nekaj zmanjkalo, bi tako po njihovem mnenju lažje našli krivca, razmišlja Lavtar, ki početje lokalnih prebivalcev razume, saj se zaveda, da manjši ko je kraj, ki ga obišče, večji tujek se zdi ljudem.
Ko bo projekt končan, bo Lavtar zbral več kot šest tisoč selfiejev. To pomeni, da bo kot kakšna osnovnošolka, ki je pravkar dobila pametni telefon, se je lani hudomušno izrazil na kranjskem mladinskem TEDx-u, kjer je kot nekdanji dijak gimnazije Kranj predstavljal svojo potovalno vizijo in projekt.
Modre oznake označujejo kraje, ki jih je že obiskal, vrsta ikone pa prevozno sredstvo, s katerim jo je dosegel. Veliko krajev je obredel tudi peš.
Svoje popotovanje skrbno dokumentira v Googlovem zemljevidu, kjer je pred zagonom projekta z bucikami več kot sto ur označeval kraje.
Ob vpisu vsakega, ki ga je že odkljukal s svojega seznama, zraven zapiše zaporedno številko obiska in potovalnega dne, občino, kamor spada kraj, ter prevozno sredstvo, ki ga je pripeljalo tja. Ali je bilo to z avtom, kolesom, motorjem ali peš.
Projekt Slovenija je začel novembra 2014 na Lavtarskem vrhu pri Kranju in 28. decembra 2016 dosegel polovičko. 3018. slovensko naselje, kjer se je ustavil, je bila Srednja vas pri Dragi v občini Loški potok. Tam si je Lavtar z dekletom Majo vzel čas tudi za odpiranje šampanjca.
Začel je z Lavtarskim Vrhom
Prvi kraj, ki ga je novembra 2014 obiskal, je bil Lavtarski Vrh, majhna hribovska vasica, ki leži južno od sv. Jošta pri Kranju in ki se simbolično navezuje na njegovo ime. Šampanjec za opravljeno prvo polovico projekta pa sta s partnerico Majo odprla 28. decembra 2016 v kraju Srednja vas pri Dragi v občini Loški Potok.
Po Sloveniji se potepa peš, s kolesom, motorjem ali avtom.
Računal je, da bo projekt zaključil v letu dni
Vmes je prehodil že dve tretjini slovenske planinske poti in del razširjene slovenske planinske poti. Vse skupaj je trajalo precej dlje, kot si je zamislil.
"Ko sem se projekta lotil, sem mislil, da ga bom končal v enem letu, a ne gre tako hitro. Za obisk slovenskih krajev se morajo iziti trije dejavniki. Da imam denar, avto in čas. Običajno mi eden od treh pogojev manjka," je namignil Lavtar, ki je, sodeč po modrih oznakah na zemljevidu, obredel večino zahodne Slovenije.
Računal je, da bo Slovenijo obredele v letu dni, a se je izkazalo, da tako hitro ne bo šlo. V dveh letih je šele na polovici. "Vedno mi nekaj manjka. Ali denar, avto ali prosti čas," je namignil Lavtar.
Veliko neraziskanega in veliko opustelega
"Ljudje me pogosto kontaktirajo prek Facebooka in povabijo v svoj kraj. To mi je še posebej zanimivo," je povedal Lavtar, ki se je v dveh letih na lastne oči dodobra prepričal, kako pestra je Slovenija.
"V Sloveniji se v zelo kratkem času lahko znajdeš v zelo različnih okoljih. Veliko je neraziskanega in veliko je vasic, kjer nihče več ne živi," ugotavlja. Ko pride v kraj, se najprej razgleda, išče znamenitosti, okuša lokalne dobrote, domačine sprašuje za pot, posluša lokalne novice in radio. Domačinom se jezik najlažje razveže v lokalni gostilni, kjer Lavtar da za rundo, potem pa pogovor hitro steče.
Če kraj nima krajevne table, se Lavtar fotografira ob transformatorski ali na avtobusni postaji ali pa kar ob naključno izbrani hišni številki.
Več kot 240 slovenskih izrazov za "napiti se ga"
Na ta način je zelo uspešen tudi pri uresničevanje spremljevalnega projekta. Lavtar si je malo za šalo in malo zares zamislil, da bi med potovanjem po Sloveniji zbiral slovenske izraze za "napiti se ga". V dveh letih jih je zbral že 241 (!), ki jih po abecednem vrstnem redu sproti vpisuje v Googlov obrazec.
Seznam se začenja z izrazom aklimatizirati se in končuje z besedno zvezo žreti se. Kot enega bolj neobičajnih je Lavtar navedel izraz "špukniti volka", pljuniti volka v štajerščini.
Imate tudi vi na zalogi izraz, ki ga še ni na Lavtarjevem seznamu? Zapišite ga v komentar.
7