Kako sva preživeli noč na drevesu #fotozgodba

Ko je prejšnji mesec na moj elektronski naslov priromalo povabilo na nočno doživetje v drevesni krošnji, ni bilo dileme. Tega še nisem počela in to, česar še nisem počela, velja preizkusiti in priložnost zgrabiti z obema rokama.

Hladne noči, ki so nas jezile konec maja, so bile sicer resda razlog za skrb, a mraz vendarle ni nekaj, proti čemur se ne bi mogli ubraniti s kompletom smučarskega termoperila in dobro staro puhovko, ki je bila v preteklosti odlična tudi pri precej nižjih temperaturah, kot nam jih je stregel konec maja.

Spanje v krošnji? Na veji? V drevesni hišici?

Težko si je predstavljati, kaj pomeni bivanje v krošnjah. Da spiš na veji, da spiš v drevesni hišici, kot so predvidevali moji otroci, ali nekaj povsem tretjega? Da, odgovor je nekaj povsem tretjega.

Drevesne postelje v Pustolovskem parku Geoss so namreč nameščene na lesenem platoju, ki je približno deset metrov dvignjen od tal. So torej na prostem, a na varnem, stabilnem terenu, edina streha je romantični komarnik, pot do njih pa je mogoča le po lestvi.

Zanimivo je, da je ta sestavljena iz dveh delov, pri čemer je spodnjega, aluminijastega, mogoče dvigniti in tako preprečiti nezaželene in nenapovedane obiske, zgornji, leseni, pa ostaja fiksen.

Plato uokvirja varnostna ograja, ki preprečuje nerodno pohajanje čez rob, z vej pa visijo varnostne vrvi, kamor se lahko vpnete, če vas skrbi višina (in si že predstavljate, kako se ponoči pod vplivom kozarčka dobrega vina kotalite čez rob) in če so vas v ta namen v parku opremili s plezalnim pasom.

Testni preizkuševalki

Ko sva s fotografinjo prispeli v srce gozda blizu vasi Slivna, kjer so drevesna bivališča, ki so junija postala del redne ponudbe Pustolovskega parka Geoss, je prizorišče na prvi pogled spominjalo na prizorišče grozljivk iz 80. let prejšnjega stoletja. Prazna hiška, parkiran motor in klopi za piknik. "Ravno na pravo mesto sta prišli," se je slišalo z druge strani telefonske linije, kamor sva javili, da sva več kot očitno skrenili s poti.

Ob spoznanju, da bova prvi gostji, ki bosta prenočili v postelji na drevesu, sva se zdrznili, ob novici, da bova prvi, ki bosta deležni celotnega doživljajskega paketa, ki ga bivanje v krošnjah vključuje, pa bili že kar malce ponosni.

Noč na jesenu. Ker pomirja in ponuja fantastičen razgled.

Direktor parka in snovalec koncepta Bivanje v krošnjah Miloš Kimovec nama je dodelil postelji na jesenu. Ker ima menda to drevo energijo, ki pomirja, in ker ponuja krasen razgled na travnato jaso, kjer je kuhar z zadnjimi detajli ravnokar končeval romantično pojedino, ki so ji nadeli poetično ime travniška večerja.

Bilo je nekako v stilu safarija, brez miz in stolov, romantike za odvoz. Preprosto se zlekneš na odeje, možganom končno dovoliš, da pobegnejo na pašo, in uživaš. Za preostalo poskrbijo drugi.

Ogenj je prasketal, pogovor je stekel, Ščurek prav tako. Za 130 evrov za doživljajski paket v krošnji oziroma 110, koliko jih boste odšteli za prenočitev v viseči postelji, bodo gostje deležni travniške večerje, prenočitve v drevesni postelji – izbira je mogoča med drevesnimi platoji na hrastu, smreki in jesenu ter tremi visečimi posteljami na treh različnih lokacijah – in obilnega zajtrka v košarici.

Fotogenično in manj fotogenično

Ko je ogenj dogorel in se je dan začel prevešati v noč, se je bilo treba spraviti spat. Imeli sva srečo. Nebo je bilo dobesedno posuto z zvezdami, fotogenični motivi so se ponujali na vsakem koraku. S solarnimi svetilkami osvetljena postelja, skoraj polna luna, pritajena svetloba iz bližnje vasi …

No, precej manj fotogenično pa je bilo najino spravljanje k testnemu počitku in najino umivanje zob na taborniški način. Ker je pošteno pritisnil mraz, se je bilo treba zateči k vsej zimski krami, ki sva jo privlekli s seboj. Kapa, bunda, termo nogavice in "dolge gate", zaradi varnosti so me opremili še s plezalnim pasom. Uradno zato, da preizkusimo še to možnost, neuradno zato, da ponoči ne bi preveč intenzivno pogledovala proti tlom.

Čeprav je idejni vodja projekta najprej načrtoval, da bi gostje spali le na preprosti podlagi, kar bi doživetje še bolj približalo naravi, se je pozneje odločil za spremembo. Gostje potrebujejo vsaj nekaj luksuza, se je zavedal ter drevesne postelje opremil z jogiji s prevleko, odporno proti vlagi, merino odejami in komarniki, ki posteljam dajejo pridih razkošnosti. Za bolj zmrzljive goste, tudi za naju, so tu še spalne vreče, ki dokazano grejejo tudi v najhladnejši noči.

Brez udobja domače kopalnice

Edina šibka točka, ki se je pokazala, je ta, da v bližini drevesnih bivališč ni toaletnih prostorov – kemično stranišče je ob vhodu v park, a kdo bi sredi noči pešačil skozi gozd do plastičnega stranišča –, zato ti ne preostane drugega kot gostoljubje mati narave. Za nekaj gostov to niti ni težava (vsi smo to že počeli), a ta se pojavi, ko je v gozdu večja množica ljudi. Ne, tudi prhe, to je naslednje vprašanje, ki si ga deležen ob omembi prenočitve na drevesu, žal (še) ni.

Še kar nekaj detajlov je, za katere bo Miloš v bližnji prihodnosti poskrbel. Pot do posteljnih dreves, ki je za zdaj le uhojena, bo sčasoma bolje označena, lestve pa bodo opremili z lučmi, ki bodo diskretno osvetljevale pot do drevesnega balkona.

Vrhunec dneva že ob 4. uri zjutraj

Najlepši trenutek bivanja v krošnjah? Jutro, ampak res tisto najbolj rano jutro. Zaradi neverjetno glasnega ptičjega ansambla, če ne celo šopirjenja, se je začelo že nekaj minut čez 4. uro zjutraj, ko se je v gozdu začel pravi glasbeni žur (prisluhnete mu lahko v spodnjem posnetku). Zgodaj, a niti minute prezgodaj.

Vredno je bilo vstati. Izkoristiti mir za sprehod skozi gost (da, tudi do stranišča), se povzpeti na preostali dve drevesni bivališči in uživati v razgledu, ki ga je, še posebej na hrastu, omrežilo sonce, ki je v zgodnji uri pretegovalo sončne žarke.

Zajtrk v košari

Tako kot vam v hotelu (a le ob doplačilu) v sobo dostavijo zajtrk, vam ga (brez doplačila) tudi v gozdu. Ob dogovorjeni uri vas na škripcu čaka bogato obložena košara z dobrotami, kot so trdo kuhani jajci iz bližnje kmetije, domača slivova marmelada, med za sladkanje čaja, meso, maslo in čaj v termovki.

Čas bi se takrat zlahka ustavil in nihče se ne bi pritoževal.

Mož je že obveščen, naslednjič bo on moj drevesni sopotnik.