Četrtek, 7. 7. 2016, 13.52
6 let, 6 mesecev
Alzacija, najbolj nemška pokrajina v Franciji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,48
Za Alzacijo velja, da je mešanica francoske očarljivosti in nemške urejenosti. Nič čudno, skozi zgodovino sta si jo lastili oziroma izmenjevali obe državi, kar je očitno še danes. Predvsem pa je Alzacija ena najlepših francoskih dežel in obiskovalcu ponuja veliko več kot le ogled evropskih institucij v največjem mestu Strasbourg.
Redkokatera evropska dežela je čez mejo skakala tako pogosto kot Alzacija. Včasih je bila nemška, včasih francoska, pa spet nemška, (za) zdaj spet velja za del Francije. Vse do januarja letos je bila Alzacija najmanjša administrativna enota v Franciji, nato pa so jo združili s Šampanjo, Ardeni in Loreno.
A Alzacija je vsekakor edinstvena. Opis, da združuje tako francoske kot nemške značilnosti, še kako drži – imena krajev nosijo očiten nemški pečat, ne le največje mesto Strasbourg, ampak tudi slikovite vasice, kot so Riquewihr, Rosheim, Kaysersberg, Seebach in podobne.
Riquewihr, še ena od slikovitih vasic na alzaški vinski cesti.
Ko Nemci vplivajo na francosko hrano
Prav ti kraji in slovita vinska cesta, ki vodi skoznje, so največji magnet za obiskovalce. Med alzaškimi vini prevladujejo bele sorte, predvsem renski rizling in gewürztraminer – kako nemško, kajne? Podobni nemški vplivi so opazni tudi v tamkajšnji kulinariki, med tradicionalnimi specialitetami so na primer choucroute, kislo zelje z mesom in krompirjem, flàmmeküche oziroma tarte flambée, tanko hrustljavo testo s smetano, čebulo in ocvirki, ter fleischschnacka, mesna rolada.
Choucroute, alzaška specialiteta
Dežela za ljubitelje zgodovine
Ker je bilo to območje že zelo zgodaj gosto poseljeno in razvito, je tam nemalo zgodovinskih turističnih atrakcij, kot so mogočni gradovi in utrdbe, zaradi vojne preteklosti pa je tudi precej ostankov sodobne zgodovine.
Tudi kakšno neslavno obeležje, kot so bunkerji na tako imenovani Maginotovi liniji, ki so jo Francozi pred drugo svetovno vojno zgradili za obrambo pred Nemci, pa se je izkazala za popolnoma nekoristno. Še najbolj učinkovita je zdaj, ko so nekateri njeni deli urejeni za turistične oglede – in so tudi zelo obiskani.
Eden od alzaških vhodov v bunkerje Maginotove linije, neuspešnega francoskega poskusa obrambe pred Nemci.
Opičja naselbina sredi Evrope
Ob vinu, hrani in zgodovini pa se v Alzaciji najde tudi kakšna simpatična živalska zanimivost. Ena je zagotovo Opičja gora, živalski park pri Kintzheimu, v katerem živi in se prosto sprehaja več kot 200 magotov oziroma berberskih opic – tistih opic, po katerih sicer slovi Gibraltar. V alzaškem parku imajo tudi raziskovalno središče, v katerem se med drugim ukvarjajo s ponovno naselitvijo teh ogroženih opic v njihovo izvirno domovino, gorovje Atlas v severni Afriki.
Cigoland? Tako je, Cigoland.
Drugi znan alzaški park z živalsko tematiko pa vsaj pri Slovencih največ pozornosti pritegne z imenom. A Cigoland je svoje ime dobil po štorkljah, v francoščini so cigognes, ki so simbol Alzacije. Štorklje so namreč tamkajšnje znamenite prebivalke in čeprav so okoli leta 1970 skoraj povsem izginile iz Alzacije, zdaj njihova populacija spet raste, njihova gnezda pa lahko vidite po številnih strehah, dimnikih in zvonikih.
"Cigoti" v imenu zabaviščnega parka Cigoland so štorklje, ki veljajo za simbol Alzacije.
Cigoland je ob zabavi namenjen prav osveščanju obiskovalcev o občutljivem ekosistemu ob bregovih reke Ren, kjer živijo štorklje. Zabaviščni park nima divjih vlakov smrti, ampak nagovarja predvsem družine z otroki, ki lahko ob štorkljah – te se prosto sprehajajo po parku – spoznajo tudi druge pernate in kosmate živali.
