Sobota, 16. 5. 2015, 22.05
1 leto, 6 mesecev
Lea Čerin iz Rumene hiške svetuje
Povsem konkretnih osem korakov, ki vodijo do bolj učinkovitega učenja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4
Kako se učiti, da se bo v otrokovi glavi ohranilo čim več znanja? S pedagoginjo Leo Čerin smo številne predloge strnili v osem konkretnih korakov.
Kako naj se otroci lotijo učne snovi, da ta ne bo takoj izpuhtela iz prenasičene glave, kako naj odkrijejo način učenja, ki jim najbolj ustreza, in kako naj si uredijo otroško sobo oziroma učni kotiček? O tem smo se pogovarjali s pedagoginjo Leo Čerin.
1. Učenje je igra? Ja, res je lahko.
Učenje je lahko tudi igra, je prepričana pedagoginja Lea Čerin, ki s svojimi izkušnjami in strokovnim znanjem svetuje na forumu Starši, učitelji, učenci na MedOver.net.
"Otroci se učijo že od rojstva, a tisto pravo učenje se začne šele takrat, ko otrok prestopi prag šole. Takrat tudi starši začnemo ozaveščati pomen učenja.
Otrokom se trudimo prikazati, da šola ni igra in da je učenje resna stvar, s tem pa v njihovih glavah oblikujemo mnenje, da je učenje pač nekaj, kar ni prijetno in je nebodigatreba. Po nepotrebnem," opozarja univerzitetna diplomirana pedagoginja Lea Čerin, ki je prepričana, da je učenje lahko tudi igra.
"Dokazano je, da se največ (na)učimo prek igre in s preizkušanjem. Takrat ko v proces učenja vpletemo del sebe. Ko smo z vsemi čuti del procesa. Lažje nam je poslušati razlago učne snovi ali si jo bomo bolje zapomnili, če jo preizkusimo v realnem svetu, če naredimo eksperiment ipd.
Čim bolj bomo v učenje vključili naše izkušnje, tem bolj si bomo snov zapomnili," poudarja Čerinova, ki s svojimi izkušnjami in strokovnim znanjem svetuje tudi na forumu Starši, učitelji, učenci na MedOver.net.
2. Odkrij svoj učni slog
Pri učenju je izrednega pomena, da otrok prepozna svoj učni slog, ki podpira njegov naraven način učenja. To pomeni, da nekateri informacije sprejemajo vizualno (da radi podčrtujejo, uporabljajo miselne vzorce), drugi avditivno (to pomeni, da glasno berejo in glasno razložijo, kaj so prebrali), tretji pa prek gibanja (z demonstracijo ali eksperimentom ponazorimo naučeno).
"Če bo otrok poznal svoj učni slog, bo vedel, kako naj se loti učenja," je prepričana Čerinova, ustanoviteljica in vodja Rumene hiške, ki se ukvarja z varstvom otrok in svetovanjem za učenje in vzgojo.
Otrok naj ima svoj učni kotiček.
3. Uredi svoj učni kotiček
Prostor, kjer se otrok uči, mora biti ustrezno urejen. To pomeni, da so na njegovi mizi samo tisti delovni pripomočki, ki jih potrebuje za učenje, saj se tako izogne časovno potratnemu iskanju manjkajočih potrebščin.
Priporočljivo je, da ima otrok svoj delovni prostor in mizo, kjer se uči. "Miza naj bo dovolj razsvetljena, svetloba naj pada s prave strani (pri desničarjih z leve in pri levičarjih z desne strani)," svetuje sogovornica.
Pravi, da je neprimerno, če se otroci učijo v nekem skupnem prostoru za jedilno mizo, kjer oče spremlja nogometno tekmo na televiziji, mama pripravlja kosilo, mlajši bratec pa se igra z avtomobilčki. Čerinova poudarja, da tudi tako priljubljena jedilna miza za učenje ni primerna, saj je ta v naši podzavesti prihranjena za druge namene. Ravno tako je v takem okolju preveč dejavnikov, ki preusmerjajo pozornost.
Odsvetuje tudi učenje med ležanjem na kavču ali v postelji, saj se takrat slej ko prej prikrade tudi utrujenost.
Čerinova svetuje, da otroke skušamo odvaditi nočnega učenja.
4. Ugotovi, v katerem delu dneva si najbolj zagret za učenje
Za učenje najugodnejši del dneva je obdobje, ko se otroci lahko popolnoma posvetijo učni dejavnosti. "Točno določimo, kateri čas dneva bo namenjen učni dejavnosti in koliko časa smo pripravljeni nameniti učenju. Tisti čas resnično posvetimo učenju in odstranimo vse pripomočke, ki bi nas lahko pri tem motili. Recimo si: ti dve uri sta namenjeni samo učenju," svetuje Čerinova, ki odsvetuje učenje v nočnih urah.
"Otroke poskusimo odvaditi nočnega učenja, saj je za dobro delovanje možganov in spomina spanje zelo pomembno. Med spanjem se možgani okrepijo, misli se uredijo in strukturirajo. Kakšne posledice ima krepčilen spanec na našo produktivnost, se verjetno zavedamo vsi."
5. Ustvari prijetno učno klimo
Preden se otrok loti učnega procesa, naj ustvari prijetno učno klimo, kar pomeni, da: - prezrači svojo sobo oziroma svoj učni kotiček, - si pripravi pijačo (vodo, in ne energetskih napitkov), - posluša glasbo oziroma pesem, ki mu bo dala zagon za učenje (najbolj primerna je klasična glasba, uporablja pa naj se med utrjevanjem in ponavljanjem snovi, in ne med učenjem) in - naredi nekaj gibalnih vaj, ki spodbujajo možgane za učinkovito učenje (največ 15 minut).
30 minutam intenzivnega učenja naj sledi deset minut aktivnega odmora. To pomeni, da se otrok ukvarja s stvarmi, ki niso povezane z učno snovjo. Da gnete plastelin, meče na koš, klepeta in podobno, svetuje Čerinova.
6. Privošči si odmor
Čerinova opozarja tudi na pomen odmorov, ki so med učenjem nujno potrebni.
30 minutam intenzivnega učenja naj bi sledilo deset minut aktivnega odmora. "Med aktivnim odmorom se ukvarjajmo s stvarmi, ki niso povezane z učno snovjo. Mečemo žogo na koš, gnetemo plastelin, se pogovarjamo in podobno," predlaga Lea Čerin.
7. Uporabljaj miselne vzorce
V Sloveniji se večino časa učimo z branjem, saj je najbolj razširjeno učenje prav učenje iz pisnih gradiv, zato je pomembno, da razumemo, kaj beremo.
"Med aktivnim branjem si podčrtujemo in izpisujemo," našteva strokovnjakinja za vzgojo in postreže z različnimi metodami izpisovanja, kjer se najbolj obnesejo miselni vzorci.
Otroci naj si pomagajo z miselnimi vzorci.
"Gre za grafično predstavitev naših misli, idej, čustev … Med pisanjem miselnega vzorca povezujemo desno in levo polovico možganov. Za izdelavo miselnega vzorca potrebujemo samo list papirja, barvice ali flumastre.
Na sredino lista zapišemo osrednjo temo ali naslov. Iz naslova povlečemo debelejše črte oziroma veje. Bodimo ustvarjalni in naj bo vsaka veja drugačne barve. To pomaga pri grupiranju informacij v spominu, zaradi česar si snov lažje zapomnimo. Na veje zapišemo močne in jasne ključne besede. Iz vsake veje potegnemo manjše vejice, na katere zapišemo še nove ključne besede. Uporabljamo barve, slike, skice, simbole in poudarke. Pri pisanju in risanju miselnega vzorca se prepustimo ustvarjalnosti."
Trenutki za sprostitev ...
8. Uporabljaj mnemotehnike
Za boljše pomnjenje Čerinova predlaga tudi uporabo različnih mnemotehnik, kar pomeni, da informacije pretvorimo v slike, zgodbe, rime … "Pri zapomnitvi učne snovi si lahko pomagamo s pomočjo asociacij (bolj je smešna, hitreje si jo zapomnimo), definicije lahko pretvorimo v rime ali pesmice ali pa jo celo uglasbimo (spomnimo se melodije angleške abecede)."
