Spletni časopis, ki bo vašim otrokom pomagal razložiti aktualni svet

Mati Časorisa je dolgoletna novinarka Dela Sonja Merljak Zdovc. Po besedah idejne in izvedbene ustanoviteljice spletnega časopisa Casoris.si Sonje Merljak Zdovc, sicer dolgoletne novinarke Dela, je bistvo Časorisa spodbujanje medijske pismenosti otrok.

Časopis, ki spodbuja medijsko pismenost otrok

"Gre za to, da otroke navadimo na branje in spremljanje medijev. Razložiti jim moramo, zakaj so novice pomembne in potrebne ter kaj vse lahko iz njih izvemo. Čeprav si nekateri odrasli domišljajo, da otroke lahko zaščitijo pred informacijami, je dejstvo, da to preprosto ni mogoče. Nekje jih bodo že izbrskali. Ali ni bolje, da jim jih pojasnimo mi odrasli, ki smo jim blizu? Še posebej kadar gre za grozljive zgodbe, kot so recimo teroristični napadi in podobno," se sprašuje urednica Časorisa. V zadnjih zapisih se recimo posvečajo problematiki Luke Koper in brexita.

Časoris na jasen način pojasnjuje tudi aktualno dogajanje v Luki Koper. Foto: Ana Kovač

Kriv je bil Charlie Hebdo

Prvi slovenski spletni časopis za otroke se je rodil lani v času prvomajskih počitnic, neposredni povod zanj pa je bil teroristični napad na francoski satirični časopis Charlie Hebdo v Parizu.

"Takrat sem naletela na zapis, ki je osvetljeval način, na katerega so omenjeni napad pojasnili v enem od francoskih otroških časopisov. Zakaj ne bi takšnega spletnega časopisa za otroke zasnovali tudi v Sloveniji, sem se vprašala. No, tako se je vse skupaj začelo," se zametkov ideje o Časorisu spominja Merljak Zdovčeva, ki spletni časopis ustvarja prostovoljno in v svojem prostem času, pri tem pa ji izdatno pomaga tudi novinarka Sabina Lavrič, ki prav tako dela prostovoljno.

Test so lastni otroci

Sonji so pri pripravi prispevkov v veliko pomoč tudi njeni trije otroci. Njihovo mnenje je ključno predvsem pri vprašanjih, kaj je za otroke primerno in kaj sploh ni primerno oziroma je manj primerno, ter kakšen jezik je ravno prav razumljiv.

Informacije niso servirane na pladnju

Časoris je primeren za otroke, stare od šest do 12 let, prebirajo pa ga tudi starejši. Za lažje razumevanje prispevkov je ob koncu članka dodan slovarček, ki razloži zahtevnejše besede in bralce z nekaj vprašanji pozove k razmisleku. "Otrokom nisem želela sama podati odgovorov, ampak jih predvsem spodbuditi k razmisleku," pravi urednica.

• Ste že prebrali zapis slovenske učiteljice, ki se je zaupala svojim učencem?

Članki na Časorisu so zastavljeni tako, da spodbujajo k razmisleku, odgovorov pa ne prinašajo na pladnju. Foto: Thinkstock

O Časorisu so se lani razpisali tudi na uradni spletni strani šolskega ministrstva, o njem pa so bile obveščene tudi šole, ki so spletno stran pograbile, nekatere bolj, druge manj. "Glas o Časorisu se prek Facebooka in učiteljic širi naprej in upam, da bo dosegel čim več občinstva, ki mu je namenjen," upa urednica Časorisa, ki se promociji spletnega časopisa za zdaj še ni pretirano posvečala, saj ima dovolj dela že s pripravo člankov in delitvijo na družbenih omrežjih.

Ena novica na dan odžene nevednost stran

Sprva je načrtovala objavo petih novic dnevno, a se je izkazalo, da je to zalogaj, ki mu ne more biti kos, zato se je odločila za objavo ene novice dnevno. "Izmislila sem si celo slogan Ena novica na dan odžene nevednost stran," je pojasnila.

Najbolj kul je rubrika Šola in jaz

Časoris je razdeljen na kategorije Novice, Šport, Znanost, Zabava, Šola in jaz – ta je namenjena predstavitvi šol in njihovih dejavnosti ter je najbolj obiskana, saj jo ustvarjajo otroci sami, radovednost pa jih privabi nazaj na stran – ter Starši in učitelji. 

• Ne prezrite #kolumna Tine Deu: Samostojni otroci ne padejo z neba

Rubrika Šola in jaz je najbolj priljubljena rubrika na Časorisu.

"Gre za napotke, namenjene staršem in učiteljem, ki jim lahko pomagajo, da z otrokom spregovorijo o določenih temah, kot so na primer spolnost, smrt, drugačnost, nevarnosti, ki prežijo na spletu, in podobno. To so teme, ki jih morajo starši prej ko slej predelati, jim pa pride še kako prav, če imajo na voljo takšne ali drugačne pripomočke," je prepričana Merljak Zdovčeva.

Časoris kot dopolnilo učnemu načrtu

Prvotno si je zamislila, da bi Časoris dopolnjeval redni učni načrt v slovenskih šolah, kar bi v praksi pomenilo, da bi učiteljice otrokom prebrale novico s Časorisa in spodbudile pogovor o njej.

"Brez sodelovanja šol to seveda ne bo izvedljivo," se zaveda sogovornica. "S Časorisom namreč nagovarjam tudi tako majhne otroke, ki novic sami še ne najdejo, bodo pa nanje prav gotovo hitreje naleteli v šolah kot pa prek staršev."

Manevrskega prostora je še ogromno, se zaveda. Od pomoči psihologa, ki bi pomagal pri pripravi prispevkov, do tesnejše povezave s slovenskimi učitelji.
 

Počitnice zahtevajo bolj sproščeno domačo nalogo. Tokrat jo nalaga učiteljica Nina Jelen. Foto: Thinkstock

Počitniška domača naloga po receptu učiteljice Nine

In ko smo že pri učiteljih, dovolite, da vam na tem mestu predlagamo, da svojim otrokom ponudite podobno počitniško domačo nalogo, kot jo je svojim učencem naložila na začetku omenjena učiteljica Nina Jelen iz podružnične osnovne šole Podkum, in ki je prav tako objavljena na Časorisu.

Takole se glasi:

Počitniška domača naloga

• Zjutraj doooooooooooolgo spi! (No ja … ali pa vsaj pusti staršem, da spijo. Ne rogovili. :-))
• Obišči prijateljčke in skupaj se igrajte in igrajte … sto na uro! Tudi če se čisto mičkeno skregate, pa vedi, da se vsi otroci sem in tja malo skregajo. Pet minut za tem boste že spet najboljši prijatelji.
• Ušpiči lumparijo – ravno prav lumpasto. Ni potrebe, da ob tem tvoje starše zadene kap, saj jih boš še nekaj časa potreboval.
• Skoči v ogromno mega blatno lužo (ampak mogoče ne v čisto novih oblačilih).
• Preberi res luštno knjigo. Takšno, ki si jo boš izbral čisto sam! Pa čeprav govori o dveh prepotenih in smrdljivih zaljubljenih supergah.
• Namoči svojo ritko v morje, bazen ali pa vsaj v domači lavor.
• Pocrkljaj mamico in atija. Tudi,če misliš, da si že preveč odrasel za to … Onadva še nista!
• Preseneti starše in pospravi stanovanje (tudi tu bodi previden, da ju ne zadene kap).
• Kolesari, skejtaj, plavaj, sprehajaj se, pleši (tudi če si ob tem videti kot štorast krompir brez ritma) in prepevaj na veeeees glas (tudi če zveniš kot prehlajeni ptič … če ne drug, bosta vsaj tvoja mami in babi trdili, da žvrgoliš kot slavček in bosta zeeelo ponosni nate).
• Malo se zaljubi. Rdeča lička so še vsakega polepšala.
• Ob deževnih dneh poglej kakšen kul film ali risanko. S prijatelji, starši, bratcem ali sestrico je to še bolj zabavno.
• Nahecaj atija in skupaj prespita zunaj – v šotoru. To bo prava pustolovščina! Če ne bo šlo drugače, se malo stisni k njemu in ga lepo lepo poglej – s pogledom žalostnega kužka.
• Obišči babico in dedka ter ju vprašaj, ali sta kdaj kaj ušpičila. Boš videl, da imata tooooooliko zanimivih dogodivščin.
• Poliži tono sladoleda!
• Ne tečnari, ampak se veliko smej in se res res luštno imej!