Sobota, 4. 6. 2016, 15.26
1 leto, 6 mesecev
Kako sodobne otroke pripravimo na ravnanje z denarjem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,60
Ko se s svojimi otroki pogovarjate o denarju, bodite odkriti.
Sodobni otroci se prej kot pretekle generacije srečajo s potrošništvom in denarjem. Zato so starši pred veliko dilemo, kako naj otrokom predstavljajo pojem in prakso denarja. Naj se pretvarjajo, da je to nekaj, kar je vedno v žepu, ali naj otroku razložijo, da denarja včasih tudi ni in da se treba do denarja obnašati odgovorno?
Ali lahko otroka obvarujemo pred potrošniško histerijo?
Pokažite, kako se denar porabi
Eden najboljših nasvetov, ki jih v knjigi Mind Over Money – The Psychlogy of Money and How to Use it Better ponuja psihologinja Claudia Hammond, je, da naj starši otrokom zelo nazorno pokažejo, kako denar trošijo. To se najlažje stori v trgovini. Otrokom pred odhodom razložimo, koliko denarja imamo na razpolago in kaj moramo kupiti. Predšolskim otrokom zadamo nalogo, naj v voziček naložijo stvari, ki so na seznamu, pri tem pa jim ob vsakokratni izbiri pokažemo, da obstajajo podobni izdelki z različnimi cenami.
Kako denar porabljate, boste otroku najlažje razložili v trgovini.
Šolski otroci lahko sami nakupujejo izdelke s seznama, pri tem pa morajo paziti, da ne prekoračijo proračuna. Na ta način otroci spoznavajo, da imajo tudi vsakodnevne stvari svojo vrednost. Otroke tudi zelo zgodaj naučimo, da v trgovini ne kupujemo vsega, kar si želimo, temveč to, kar si lahko privoščimo.
Obvezni hranilniki in žepnina
Vedno se tudi poraja vprašanje, kdaj naj otrok dobi hranilnik in kdaj žepnino. Hranilnik lahko dobi že s štirimi, petimi leti. Seveda tako majhen otrok ne bo mogel oceniti vrednosti kovancev, ki jih bo zbiral, bo pa pridobil občutek, da če si nekaj želi, mora za to prihraniti denar.
Res pa je, da nimajo vsi otroci enake nagnjenosti k varčevanju. Nekaterim bo šlo to bolje od rok, drugim težje. Vsekakor pa morajo ježki, medvedki in pujski kmalu postati del otrokove sobe.
Hranilnik naj bo obvezna oprema otroške sobe.
Žepnino ponavadi dobijo šolarji, se pravi od prvega razreda dalje. Veliko bolje je, da imajo otroci redno žepnino, s katero nato razpolagajo, kot pa da jim denar damo vedno, kadar želijo. V tem primeru bodo starši imeli občutek, da so bankomat, otroci pa denarja ne bodo cenili, saj ga bodo vedno dobili, ne da bi se morali za to potruditi.
Poleg redne žepnine lahko dodaten denar zaslužijo tudi s pomočjo v gospodinjstvu, toda v tem primeru se morajo starši zavedati, da lahko otroci kaj kmalu pomoč povezujejo le še z denarno nagrado. Zato mora imeti tudi plačevanje hišnega dela svoje meje.
Nagrajevanje otrok za vsakodnevna opravila lahko bolj škodi kot koristi
Denar ne pride iz bankomata
Brez olajševanj je otrokom tudi treba povedati, od kod prihaja denar. Guardian je nedavno poročal o posnetku benda Flight of the Conchords, v katerem so otroke spraševali, od kod njihovi starši dobijo denar. Večina jih je odgovorila, da iz bank, banke ga dobijo od premierja, ta pa od kraljice. Seveda je šlo za Veliko Britanijo.
Zato je treba otrokom jasno razložiti, da na banki lahko dobite denar le zato, ker delate in z delom zaslužite denar.
Naj otrokom povemo, da smo v finančni stiski?
Pojasnite omejenost sredstev
V zadnjem času se poraja tudi vprašanje, ali naj otrokom povemo, da smo v finančni stiski. Načeloma morajo otroci vedeti, da denarja lahko zmanjka, da ni na voljo v neomejenih količinah. Toda po drugi strani vsaj mlajši otroci potrebujejo varnost, tako da jim naša skrb o tem, kako bomo plačali položnice, lahko vzbuja strah. Najbolje je, da jim povemo, da pač družina ta hip nima veliko denarja, a da bosta starša vse uredila. Otroci pa morajo vedeti, kaj si lahko privoščijo in česa ne.
Verjetno pa je najpomembneje, da otroke naučimo, da je denar sicer pomemben, a ne najpomembnejši v življenju. Prav tako jih lahko naučimo, da denar ne kupi le predmetov, ampak tudi doživetja, recimo izlet v Gardaland, ki bo gotovo večje doživetje kot nova igrača.
Učitelji si ob koncu šolskega leta želijo darila, ki se ga ne da zaviti v celofan
