Ponedeljek, 2. 10. 2017, 14.31
6 let, 6 mesecev
Dr. Uroš Ahčan: V Sloveniji imajo bolnice z rakom dojk v svetovnem merilu najboljše možnosti #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,23
Uroš Ahčan, specialist plastične, rekonstukcijske in estetske kirurgije, je eden od najboljših pri pomoči bolnicam z rakom pri rekonstrukciji dojk. "Ta je zelo pomembna," pravi.
Začel se je rožnati oktober, mesec ozaveščanja o raku dojk, bolezni, za katero vsako leto zboli 1.300 žensk in nekaj moških. Bitko izgubi okrog 400 žensk na leto in pet moških.
Rebeka Potočnik, rožnata bojevnica, ki se ne uklanja diagnozam #intervju
V razvitem svetu za rakom dojke v svojem življenju zboli vsaka osma ženska, nam je že v intervjuju izpred dveh let povedal plastični kirurg Uroš Ahčan, ki je eden tistih, ki ženskam pomaga lažje preboleti to bolezen.
Video: Uroš Ahčan je bil gost v oddaji Dan. na Planet TV ob 17. uri, kjer so govorili o rožnatem oktobru.
Video: Planet TV
To počne z rekonstrukcijo dojk, saj je odstranitev dojke, kar je potrebno pri približno polovici bolnic, tudi velika psihološka težava.
Rekonstrukcija dojke je zato zelo pomembna. V Sloveniji imajo bolnice z rakom dojk v svetovnem merilu najboljše možnosti, kar me zelo veseli. Tudi na tem področju sem s soavtorji napisal knjigo (Supermarket lepote, op. p.), ki je že prevedena v tuje jezike in vir pomembnih informacij.
"Vsaka osma ženska, vsaka osma družina, je nesrečna zaradi raka dojke, ko mama in žena dobi etiketo: bolnica z rakom," pravi.
Ahčan je tudi zagovornik lepotne kirurgije, a brez pretiravanj. "Nič ni narobe s hrepenenjem po lepšem videzu, njegovem ohranjanju in nadgrajevanju, nikakor pa to ne sme postati edini in najpomembnejši življenjski projekt posameznika," nam je še zaupal.
Intervju: "Tempo življenja narekujete mediji, ne kirurgi. Mi smo odgovorni za posledice."
Ob tem je dodal, da pri svojem delu sledi pionirju sodobne plastične kirurgije, Gaspareju Tagliacozziju, ki je že v 16. stoletju zapisal pomemben stavek:
"Mi popravljamo dele telesa, ki jih je narava dala in usoda vzela. Namen našega dela ni ugajati očem, pač pa pomagati človeškim dušam."
