Sreda, 13. 4. 2016, 20.00
6 let, 6 mesecev
Čustveni simboli povzročajo nesporazume
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,23
Uporaba čustvenih simbolov oz. t. i. čustvenčkov je vedno bolj priljubljena, a čeprav gre za risane simbole, ki naj bi presegali jezike, je možnost nesporazumov včasih celo večja.
Čeprav jih imamo za univerzalne, si čustvene simbole lahko interpretiramo na zelo različne načine.
Raziskovalci oddelka za računalništvo in strojništvo na univerzi v Minnesoti so raziskovali načine, na katere uporabniki in uporabnice čustvenih simbolov interpretirajo njihove pomene. Uporaba čustvenčkov (emojis) namreč narašča, lani je čustvenček celo nadomestil besedo leta po izboru podjetja Oxford Dictionaries.
Samo 4,5 odstotka čustvenčkov ima jasno vzpostavljen pomen
A čeprav se v komunikaciji predvsem prek mobilnih naprav vedno bolj zanašamo na male risbice, je le 4,5 odstotka čustvenčkov takšnih, ki jih večinoma interpretiramo na enak način. Kar četrtina je takšnih, pri katerih se uporabniki ne strinjajo v tem, ali so čustva, ki jih sporočajo, pozitivna, negativna ali nevtralna, poroča NPR.
Dodatno zmedo povzročajo različni operacijski sistemi
Stvar postane še bolj zapletena, ko komuniciramo prek različnih operacijskih sistemov. Isti čustvenčki so namreč drugače oblikovani na iPhonu kot, na primer, na Samsungovem Galaxyju. Tipičen primer je čustvenček, ki kaže zobe in ima smejoče oči. Tega uporabniki in uporabnice Appla dojemajo kot negativnega, uporabniki in uporabnice Samsungovih, Microsoftovih, LG-jevih in Googlovih telefonov pa kot pozitivnega.
Čustvenček, ki kaže zobe in ima smejoče oči, na različnih platformah.
Med bolj problematičnimi so tudi čustvenčki, ki točijo solze, saj jih v nekaterih operacijskih sistemih lahko interpretiramo kot smeh do solz, v nekaterih pa kot solze žalosti. Raziskovalci dopuščajo tudi možnost, da je težava v novosti jezika, ki se ga bomo sčasoma morali naučiti, podobno kot imamo pri učenju drugih jezikov na začetku težave z interpretacijo bolj prikritih pomenov.
