ženske
Ponedeljek, 18. 3. 2019, 4.05
5 let, 1 mesec
Mesec žensk na Siol.net (3.) - zdravstvena reševalka Maruša Kovač
Angel v oranžnordečem, ki ga srečamo v kriznih situacijah #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,20
6
Maruša Kovač je ena od samo štirih reševalk (med več kot sto reševalci) na Reševalni postaji Ljubljana.
Maruša Kovač je ena od samo štirih žensk, ki na Reševalni postaji Ljubljana opravljajo delo zdravstvene reševalke. Oprtani z več kot 80-kilogramsko opremo, v kateri je vse, kar je potrebno za učinkovito nudenje prve pomoči na terenu, so kot angeli v izstopajočih oranžnordečih opravah, ki na teren prihitijo takrat, ko je to najbolj nujno. Z besedo, ki pomirja, in dejanji, ki vlivajo upanje. Navdihujočim ženskam na Siol.net v marcu namenjamo posebno pozornost.
Vse življenje je sanjala o poklicu zdravstvene reševalke, a je dolgo oklevala, preden je storila prvi korak. Najprej si je želela nabrati dovolj izkušenj.
Diplomirana medicinska sestra Maruša Kovač je vse življenje sanjala o poklicu zdravstvene reševalke, a je dolgo oklevala, preden je storila prvi korak. Razlog? Preden bi se podala na teren, si je želela zagotoviti zadostno bazo izkušenj.
Tako je šele deset let po koncu izobraževanja na Srednji zdravstveni šoli in Fakulteti za zdravstvo v Ljubljani ter opravljanju prostovoljnega dela na Prvi medicinski pomoči v Kranju, delu na Kliniki za pljučne bolezni in alergijo na Golniku ter Službi za nujno medicinsko pomoč (SNMP) v sklopu Zdravstvenega doma Ljubljana zbrala dovolj poguma, da se je prijavila na razpis.
Danes obžaluje, da tega koraka ni storila že prej.
VIDEO: Maruša Kovač o izzivih, ki jih prinaša delo reševalke
Foto in video: Ana Kovač
Montaža: Uroš Majerle
"Treba se je dokazati, ko ti to uspe, te sprejmejo"
V kolektivu, ki je pretežno moški in so zato tudi debate mestoma primerno moške, so jo zelo lepo sprejeli.
"Verjetno tudi zato, ker smo se poznali že od prej, z dela na SNMP-ju. Fantje sicer raje vidijo moškega zdravstvenega reševalca, saj je ženska fizično šibkejša, pri našem delu pa je stalnica tudi prenašanje težke opreme, a ko ugotovijo, da tudi ženske zmoremo fizični napor in da pri obravnavi pacientov pomaga tudi naš empatični del, radi delajo z nami," pravi 34-letna Kranjčanka.
Dodaja, da se sicer moraš dokazati, "pokazati, da zmoreš in znaš, takrat pa ti začnejo zaupati." Pravi, da se vsi od prvega do zadnjega zavedajo, da le na podlagi medsebojnega zaupanja lahko intervencijo izvedejo uspešno tako s strokovnega kot tudi komunikacijskega vidika.
"V vozilu sva vedno dva in pomembno je, da si pomagava," pravi energična reševalka, tretja gostja rubrike Mesec žensk na Siol.net, kjer v marcu predstavljamo navdihujoče ženske.
V nujnem reševalnem vozilu je občasno tudi zdravnik, in sicer takrat, ko je izvoz reševalnega vozila pod prioriteto 90, kar je označba za najvišjo prioriteto in vključuje svetlobno in zvočno signalizacijo. Prioriteto določi zdravnik SNMP-ja ali zdravstveni dispečer.
Delo zdravstvenega reševalca je zahtevno psihično in fizično. Oprema, ki jo nosijo na teren, lahko tehta tudi več kot 80 kilogramov.
Ne samo psihično, tudi fizično zahtevno delo
Na Reševalni postaji Ljubljana so samo štiri zdravstvene reševalke. Zakaj? Je delo fizično ali psihično prezahtevno za pregovorno šibkejši spol?
"Na razpis se večinoma res prijavijo moški kandidati. Morda tudi zato, ker se velika večina zaveda, s kakšnimi fizičnimi napori se lahko srečamo na terenu," ugiba sogovornica.
Pravi, da imajo nekateri napačne predstave o delu zdravstvenega reševalca oziroma precenijo svoje fizične sposobnosti, to pa posledično lahko pripelje do raznih poškodb, kot so poškodba hrbtenice, kolen, ramenskega obroča in podobno.
"Problem se lahko pojavi pri dolgoročnejšem opravljanju tega poklica, saj se pogosto srečujemo s prisilno držo in nepravilnim dvigovanjem opreme ali pacienta.
Če na to nismo pozorni, se kmalu pojavijo bolečine v spodnjem delu hrbtenice. Z nezmožnostjo prenašanja težjih bremen pa sovpada tudi otežen iznos pacienta iz stanovanj oziroma prenos pacienta do intervencijskega vozila na zajemalnih nosilih."
"Intervencijo lahko s strokovnega in komunikacijskega vidika uspešno izvedeno samo takrat, ko si zaupamo."
Plusi in minusi empatičnosti
Poleg telesne moči se ženske in moški razlikujemo tudi po načinu izražanja svojih čustev in to se opazi tudi pri opravljanju poklica zdravstvenega reševalca.
"To, da smo ženske po naravi bolj empatične kot moški, je pri našem delu lahko pozitivna, lahko pa tudi negativna lastnost," nas z odgovorom preseneti sogovornica.
"Prednost je v tem, da smo ženske res bolj čustvene in nežne, da lahko do ljudi, ki se spopadajo s psihičnimi ali psihiatričnimi težavami ali jih bremenijo težave doma, pokažemo več razumevanja in jih na ta način lahko razbremenimo, po drugi strani pa je pretirana empatičnost oziroma sposobnost vživljanja v kožo drugega lahko težava pri obravnavanju majhnih otrok, še posebej, če je tudi reševalec ali reševalka starš."
Prav zato je zelo pomembno, da reševalci znajo in zmorejo obvladovati svoja čustva, zlasti kadar gre za intervencijo, kjer je ogroženo otrokovo življenje.
"Pri majhnih otrocih in zraven prisotnih starših je treba delovati na dveh ravneh. Prva je ta, da si ne dopustimo pretirane empatije, saj se potem lahko izgubimo v kaosu in paniki. Kljub veliki količini adrenalina moramo delovati mirno in odločno. Po drugi strani pa moramo razumeti otrokove starše in poiskati primerne ter tople besede, razložiti, kaj delamo, razumeti stisko, njihove solze, prestrašenost …" pojasnjuje naša sogovornica, ki se vsakodnevno srečuje s kritičnimi situacijami.
Kritične situacije so stalnica v delovniku reševalca.
Kritične situacije del vsakdana zdravstvenega reševalca
Te so v delovniku zdravstvenih reševalcev stalnica in logično je, da jih zgodbe s terena prej ko slej ulovijo tudi v psihološkem smislu. Takrat je ključen pogovor.
Reševalci imajo za to na voljo psihologa oziroma zaupnika. "Gre za reševalce, ki imajo ogromno znanja in izkušenj, ki imajo za sabo številne uspešne, pa tudi neuspešne intervencije, kar pomeni, da lahko razumejo stisko sodelavca, njegova čustva in strahove, hkrati pa imajo tudi primerne komunikacijske sposobnosti," pravi Maruša.
Veliko stresa reševalci sproščajo tudi skozi humor, skozi prigode in anekdote. Podobno kot to velja za gorske reševalce, gasilce in še bi lahko naštevali.
Pomembno je poznati svoje ventile in se zavedati minljivosti
Eden od načinov negovanja svojega duševnega zdravja je tudi učinkovito sproščanje ventilov. "Zelo pomembno je, da se tako dobro poznaš, da veš, kako najbolj učinkovito sprostiti svoje ventile.
Ali je to skozi šport ali zavedanje, da vsem ljudem enostavno ne moreš pomagati. Vsak človek ima svojo pot in vseh ljudi tega sveta pač ne moreš rešiti. Sprijazniti se moraš, da si naredil vse, kar je bilo v tvoji moči. Nekatera bolezenska stanja so enostavno taka, da jim ne moreš pomagati."
Kot družina
V takih trenutkih je kolektiv, ki jo obkroža in o katerem govori v samih presežnikih, izrednega pomena. "Smo kot ena majhna družina, znotraj katere nobeno vprašanje in nobena tema ni neumna, ne glede na to, kako banalna je."
Preberite še:
6