"Američan je vsak, ki ima iznajdljivega duha, ne glede na to, kje živi"

Prvi del življenja je Veronika Drab Corcoran preživela v Sloveniji. Tu sta se ji rodila dva otroka, diplomirala je iz arhitekture mesta, pozneje je delala na ministrstvu za okolje kot svetovalka za urbanizem in varstvo okolja. Življenjska pot mlade mamice, ki se je spopadala z resnimi zdravstvenimi težavami (prav tako njena malčka), jo je prisilila, da se je začela resno ukvarjati z samozdravilno meditacijo. 

Po prejemu meditativnega znanja od indijskega mojstra v Rimu je svoje iskanje obogatila še s kitajsko meditativno metodo qigong, ki je bila od leta 1990 zelo priljubljena v Sloveniji. Ko je dosegla izjemne zdravstvene rezultate zase, za svojo družino in bližnje, je v želji po pomoči drugim z nekdanjim možem odprla tudi Center za zdravo življenje. Njegov uspeh je prinesel tudi velike izzive, ki so žal vodili v boleč razpad mlade družine. Med ločitvenim procesom se je vrnila v rodno Novo mesto, kjer je odprla svoj Center za zdravo življenje in dosegla nov uspeh, ki je pritegnil pozornost Američanov. Tako se je začela njena pot čez lužo …

Veronika danes živi na robu indijanskega rezervata Navaho, kjer pravi, de se počuti svobodno kljub politiki orožja, ki je znana za Američane. Pravi, da je tam lahko to, kar je.

Kdaj in zakaj ste odšli v ZDA?
V Ameriki sem pravzaprav pristala po napaki, a verjamem, da je bila to tudi usoda, ki jo pač prepoznamo šele pozneje, ko smo starejši. V poznih devetdesetih letih je bil moj Center za zdravo življenje v Sloveniji dobro sprejet, vendar pa je pozornost Američanov, ki so se v ZDA ukvarjali z metodo qigong, pritegnil novomeški center. Ostali smo v stiku, pozneje pa sem jih v Arizoni obiskala še jaz. Pomagali smo drug drugemu, saj sem jaz v tistem času izgubila družino, oni pa so imeli svoje zdravstvene težave. Ameriška družina, katere del sem postala, ima korenine ameriških staroselcev, kar mi je omogočilo spoznati domorodno ameriško indijansko kulturo, od katerih sem se veliko naučila.

Metoda qigong je starodavna kitajska veščina, s katero se doseže boljše zdravje, večjo ustvarjalnost in poviša umsko in telesno zavedanje. Obstaja ogromno različnih stilov qigonga (izg.: či-gong), toda meditativni qigong, ki je bil predstavljen Sloveniji leta 1990, je najnaprednejša oblika qigonga, ker poudarja le kulturo srca in ne uporablja gibanja ali dihanja kot orodja za ozaveščanje. Kitajski urad za šport je zhineng qigong razglasil za najučinkovitejšo metodo za izboljšanje zdravja.

Foto: Ana Kovač

S čim se zdaj ukvarjate v Arizoni?
Imam dva studia, prek katerih še naprej razvijam metodo meditativnega qigonga in jo seveda kombiniram s svojim osnovnim krščanskim znanjem in modrostjo ameriških staroselcev. Po prihodu v Arizono sem šla večkrat tudi na Kitajsko in razvila posebno sobo, tako imenovano Silent Room (tiho sobo, op. p.), kjer se človek lažje odklopi od svojih skrbi in misli ter se poveže s svežino življenjske energije. Naši predniki so veliko vedeli o zdravljenju s pozitivno življenjsko energijo in na tej osnovi tudi razvijam in promoviram to meditativno prakso. Pomagala sem ogromno ljudem, otrokom, odvisnikom … Menim, da vsa bolezenska stanja in slaba odpornost izvirajo iz našega čustvenega neravnovesja.

Sredstva za zagon posla v Ameriki ste iskali tudi pri Donaldu Trumpu …
Ja (smeh, op. p.). Ko sem prišla v ZDA, sem bila tako polna zagona, da sem klicala tudi družino Melanie Trump in jim poskusila predstaviti svojo vizijo. Poskus ni bil uspešen. 

Kako težko je bilo zapustiti Slovenijo in Evropo, koliko časa ste potrebovali, da ste se navadili na povsem nov način življenja?
Slovenijo sem zapustila, ko sem izgubila vse, kar sem ljubila; od najbolj ljubljene družine do strank in dveh centrov, v katerih sem spoznala pravo vrednost življenja … Bila sem prisiljena storiti ta korak, nisem imela izbire. Ko sem po Novi Zelandiji v svojih zgodnjih 40. končala v Ameriki, sem bila spet na začetku. Celo novo vozniško dovoljenje sem morala narediti in prestopiti na "fast lane". Motivirala me je moja vera v dobro in zaupanje, da se spet postavim nazaj na svoje noge.

Kakšno je vaše življenje v Ameriki?
Vedno lažje in boljše. Uživam, saj sem umetnica in Arizona je idealno okolje za umetnike. Sprva sem začela opravljati preprosta dela in se nisem hotela vrniti v arhitekturo, da ne bi izgubila strasti do svojega "meditativnega projekta". Sprva sem bila čistilka v prekrasnem umetnostnem centru, potem nadomestna učiteljica. Nekaj mi je dalo vedeti, da moram ostati na poti svoje integritete, kajti denar ima svojo moč in te lahko hitro potegne v svoje vode … Začutila sem potrebo po samouresničenju in poštenosti do sebe, ne glede na to, kako težki so bili izzivi. Zanimivo se mi zdi tudi to, da lahko na drugem koncu sveta na stvari gledaš povsem drugače kot recimo doma, v Sloveniji. 

Foto: Ana Kovač

Kako gledate na trenutno nasilje, na streljanja?
To, da se tukaj živi z orožjem, je bil zame velik kulturni šok. Tega najprej nisem razumela. Na začetku sem obiskala kavbojska mesta skansen, kjer prikažejo zgodovino Divjega zahoda, in kmalu sem spoznala, kako pomemben je zdrav odnos do orožja in spoštovanje orožja. Orožje samo nikoli ni bilo težava, ker se veliko umorov zgodi tudi z noži in drugimi ubijalskimi metodami. Težava smo mi, ljudje, in nizka zavest o nas samih. Američani se ne dajo kar tako, kajti mnogim ni prav, da si jim vzame pravica do samoobrambe. Bilo bi lepo, če bi orožje odložili popolnoma vsi, ves svet vključno s policijo, vladami. Bilo bi tudi dobro, da vlada ne bi dodatno prilivala olja na ogenj socialnih nemirov, ampak se lotila reševanja vzroka težav. Jaz verjamem, da ima vsak človek izbiro delati dobro ali zlo. Kako se bo vsak posameznik odločil, pa je pa odvisno od njegove zavesti. Tako kot so nekoč živeli kavboji z belim in črnim klobukom. Kateri klobuk boš nosil?

Glede zadnjih množičnih streljanj pa lahko rečem samo to, da bodo teroristi žal vedno dobili orožje na črnem trgu. Črni trg deluje in to je zastrašujoče. Upam, da bo prevladala zdrava pamet in da ne bodo prepovedali orožja tistim, ki ga imajo le za zaščito. Osnovni namen orožja je bila samoobramba pred nadvlado vodilnih in zatiralskih sil, ki se lahko hitro razbohotijo in zasužnjijo individualno svobodo posameznika. Malo ljudi ve, da je bil NRA (National Rifle Association) ustanovljen, da so se svobodni temnopolti lahko oborožili za obrambo pred napadalci. Ko sem v času študija potovala na Kitajsko, sem nekoč na letalu sedela z Američanom, ki ima na kitajskem tovarno. V vasi, kjer živijo njegovi delavci, se je zgodilo nekaj, kar ni bilo všeč vladi, zato so prišli in pobili ljudi, a za to ni izvedel nihče. Njihova vlada je imela moč za nadziranje ljudi, Američani pa se seveda ne dajo in želijo zaščititi sebe in svojo družino. 

Imate tudi vi orožje?
Ne, a ker ga ima moj mož, se počutim varno. Sama še ne znam rokovati z orožjem, a sem se zanimala za alternativno orožje, ki samo omrtviči človeka. Za zdaj še ne vem, ali se bom naučila uporabljati orožje ali ne, zaupam pa, da je preventiva še boljša. Vsi vemo, v katerih predelih mesta se je varno gibati in v katerih ne. V geto pač ne greš (smeh, op. p.).

Kakšen je vaš pogled na ameriške volitve, Donalda Trumpa in Hilary Clinton?
Osebno vidim, da Trumpa ljudje podpirajo zato, ker je podjetnik, šel je čez marsikakšne vzpone in padce. Takšno je pač življenje. Vedno je delal etično, no, morda je našel kakšne luknje v zakonu in jih izkoristil, a to počnejo vsi. Sledil je tistim principom, ki so v državi veljali. Menim, da ga imajo ljudje tudi zato radi. On je populist, ki se zna prilagoditi množicam, vsekakor pa zna biti zelo zrel in odgovoren, ko se predstavi v bolj intimnemu okolju. Nikoli ni bil morilec in ima zdrav in zelo preprost pogled na življenje. To, da nikoli ni kadil, ne pije in zdravo živi, se mi zdi dober začetek za dobrega predsednika. Če se naši voditelji ne vrnejo k zdravim osnovnim načelom, kako pa nas bodo lahko vodili? Zmotil me je zdajšnji predsednik Obama, ko se je med mladimi širokoustil glede kajenja marihuane, da bi jih zabaval. Zdi se mi prav, da se zgled človeka kaže po njegovih rezultatih, kajti mladi ljudje potrebujejo vzgled uspešnih ljudi, ki se ne zatekajo k drogam, razen v primeru bolezni. Trump je zelo pameten človek z zelo poneumljenimi govori (smeh, op. p.). A očitno je to to, kar Amerika ta hip potrebuje. Na neki način sem ponosna, da je njegova žena Slovenka, ker je menda zelo močna ženska, čeprav včasih ne daje takega vtisa. 

Foto: Ana Kovač

Clintonovi ne zaupam zaradi spogledovanja in celo prodajanja Amerike Savdski Arabiji in državam, ki še vedno nimajo zdravih moralnih načel v odnosu do ženske emancipacije in manjšin. Denar je pomemben, vendar pa čutim, da njegova resnična vrednost pada, če je vpletena korupcija. Zdrav odnos do denarja je pomemben, prav tako kot zdrav odnos do orožja. Oba imata moč, da ubijeta človeka – fizično ali pa čustveno. Zaradi tega so te volitve po mojem mnenju preizkušnja zdrave človeške narave.  

Kaj menite o tem, da bi zgradil zid na meji z Mehiko?
Jaz to vidim enako kot večina Američanov: če jaz ponoči lahko zaklenem hišo, imajo ljudje pravico zakleniti tudi svojo državo. Nočem, da pride nekdo, ki ni zaželen in bi jedel iz mojega hladilnika. Mislim, da to predstavlja red, in to je dobro. Amerika je bila vedno rahlo naprednejša – odkrili so nafto, nove tehnologije … Brez Amerike bi bili savdski princi še zdaj pastirji. Vendar pa kako oni delajo z ljudmi, s svojimi ženskami? Kako jih zatirajo … Trump se resda velikokrat obnaša nezrelo, a preprosti ljudje čutijo, da ima rad Ameriko. Ljudje so v resnici tisti, ki zaposlujejo svojo vlado, in ne obratno. Vlada je v službi ljudi in brez zdravega odnosa do ljudi tudi država ne bo zdrava.   

Moj sin se je recimo odločil, da bo zapustil Ameriko, ker ni imel možnosti opravljati vozniškega dovoljenja, a mnogi nelegalni priseljenci vozijo avtomobile brez dovoljenj in se obnašajo, kot da imajo enake pravice kot tisti, ki so tu legalno. To ni zdravo za nikogar in če nelegalni priseljenci ne upoštevajo zakonov, celotna država pade v kaos. Red je pomemben celo v družini, kaj šele v državi. Če ne bodo spoštovali zakona, jih bodo poslali nazaj, a še vedno se lahko vrnejo po legalni poti kot vsi drugi. Zato si Trump želi zgraditi zid, da se vzpostavi red. Osebno mislim, da zid ne bo rešil problema, ga bo pa zdrav odnos do življenja. Z majhnimi koraki se lahko doseže velik uspeh … Jaz v šali rečem: če je on ameriški Martin Krpan, pa naj bo (smeh, op. p.).

Kaj se bo zgodilo, če zmaga Hillary?
Kot sem rekla, jaz te volitve vidim kot odkrivanje zdrave človeške narave. Če Hillary zmaga, bo to bolj siromašen prispevek taki naravi, kajti ona se je že zelo zgodaj začela igrati zelo čudne politične igre, ki so lahko izjemno nevarne, dokler se drama na Bližnjem vzhodu ne pomiri in se muslimanska vera združi v eno vejo. To je samo moje osebno mnenje. Bill Clinton se je hotel že pred nekaj časa ločiti od nje, ker se je resnično zaljubil v neko žensko, ko je bil še guverner, a je v želji po političnem vzponu ona to ločitev zavrnila. 

Foto: Ana Kovač

Si želite še dolgo ostati v Ameriki, si kdaj želite vrniti v Slovenijo?
Zelo pogrešam svoja otroka, ki živita v Sloveniji. Če bi zmogla, bi bila tukaj vsak mesec. Vendar pa sem zdaj po 15 letih življenja v Arizoni pognala eno veliko korenino tudi tam in se počutim svobodno in kreativno. Prepuščam se toku življenja, vsekakor pa resno razmišljam o poletnem domu v Sloveniji, kajti poletja v Arizoni so zelo vroča.  

Kakšne so največje razlike med ZDA oz. Arizono in Slovenijo ter kaj imata skupnega?
Amerika je ideja svobode. Je kapitalistična velesila, kjer je denar vladar in ljudje tukaj celo preveč trdo delajo, vendar pa se hvala bogu lahko duhovno prosto izražajo. To je zdravo ravnovesje in upam, da ga bo Amerika tudi obdržala, kajti dvig človeške zavesti je edina pot do miru na svetu. 

V čem je življenje v ZDA boljše od življenja v Sloveniji?
Amerika me je naučila trdega dela, vendar pa menim, da je Američan vsak, ki ima iznajdljivega duha, ne glede na to, v kateri državi na tem planetu živi. Ameriška ideja svobode in odgovoren odnos do dela sta dokazala, da človeški duh nima meja in da vsak, ki se potrudi, bo imel (vsaj do nedavnega je imel) enako možnost, da si zgradi boljše življenje. Ljudje, ki delajo in imajo hkrati tudi svobodo izražanja in samozaščito, lahko najdejo notranje ravnovesje. Spomnim se, da mi je bilo v rodni Sloveniji v meditacijskih tretmajih včasih kar malo neprijetno omeniti boga. 

Kako pogosto se vračate v Slovenijo?
Ne dovolj pogosto, a se bom potrudila, da se bom čim več. 

Kaj novega ste opazili v Ljubljani v času tega obiska?
Zelo veliko žensk kadi! Zdi se mi, da čedalje več, čeprav večina pravi, da ne (smeh, op. p.). Boli me, ko vidim to, ker sem imela nekoč uspešen center na Fužinah, kjer smo kar veliko ljudem pomagali, da so prenehali kaditi … Središče Ljubljane je čudovito napolnjeno s krasnimi novimi lokali in turisti z vsega sveta. Lepo bi bilo, če bi bili ljudje dovolj srečni, da ne bi čutili potrebe po destruktivni navadi. To sem opazila predvsem na Hrvaškem, a zdaj vedno bolj to vidim tudi v Sloveniji. Vsa lepota okolja se v mojih očeh pokvari, če ne moreš dihati svežega zraka. 

Foto: Ana Kovač

Kako gledate danes na Slovenijo, ko že toliko let živite v ZDA? 
Slovenijo vidim kot zeleno oazo miru sredi nove Evrope. Ima tudi ogromno gozdov, kar je zelo dobro za svežino zraka in upam, da bo slovenska vlada ohranila zdravo okolje in zaščitila svoje ljudi pred silami, ki bi hotele to integriteto poškodovati.

Kako bi jo opisali nekemu Američanu?
Vsi so zelo navdušeni, ko jim pokažem fotografije. Mi v Arizoni, v Phoenixu, imamo oazo sredi puščave z bolj malo zelenja, a čudovitimi golf igrišči, ki ne vem, od kod dobivajo neskončne količine vode. Upam, da bo v Koloradu zapadlo dovolj snega, da bo reka življenja v puščavi tekla naprej. Slovenija je pa vedno bolj kot mala kulturna oaza sredi Evrope, ki širi sile na vse štiri konce sveta. Sicer pa, ko se v Ameriki predstavim, pravim, da sem iz filma Moje pesmi, moje sanje (smeh, op. p.), s sončne strani Alp. Kot arhitektka lepoto Slovenije vidim predvsem v razvoju urbanih in ruralnih mest, kot umetnica pa upanje, da Zelena Ljubljana in Slovenija postaneta resnično zeleni in da bo vedno manj ljudi čutilo potrebo po kajenju in onesnaževanju prelepega okolja (smeh, op. p.).