Sobota, 18. 6. 2016, 4.00
6 let, 7 mesecev
Starševska svetovalnica #anketa
Ali otrok politika res ne zanima?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,30
Po mnenju profesorja Sebastjana Kristoviča otrok in mladostnikov politika načeloma sploh ne zanima, dopušča izjeme v času volitev, a so te bolj kratkotrajne, izvirajo pa iz zvedavosti in radovednosti. Meni, da jih moramo kljub temu naučiti vsaj osnov politike. Zakaj so te tako pomembne?
Sebastjanu Kristoviču, predstojniku Mednarodnega inštituta za psihoterapijo in uporabno psihologijo ter profesorju na fakulteti Alma Mater, se zdi pomembno, da se otrokom in mladostnikom na različne in njim primerne načine poda vsaj osnovna znanja o politiki, lahko skozi delavnice, deloma tudi z učno snovjo.
Kaj so osnovna znanja o politiki?
"Hitreje ko se otroci zavedajo političnega delovanja, hitreje se pri njih prebudi čut za odgovornost," poudarja Sebastjan Kristovič.
Na primer to, da otroci vedo,
- da bi politik moral biti visokomoralna osebnost,
- da bi politik moral biti zgled preostalim, ne samo s svojim znanjem, ampak tudi s svojim življenjem,
- da je politik tisti, ki se trudi za dobrobit nekega kraja, mesta in celotnega naroda,
- da politik varuje njihove pravice, zavaruje posameznikovo dostojanstvo, zagotavlja vzpostavitev pravičnosti in dela v smeri čim boljše prihodnosti družbe, ki mora biti nujno trajnostno naravnana, ter
- da je politik poslan od ljudi in za ljudi, kot pove že ime poslanec, kar pomeni, da je poslan.
Zgoden začetek političnega delovanja prebudi čut za odgovornost
Hitreje ko se otroci zavedajo političnega delovanja, hitreje se pri njih prebudi čut za odgovornost, je prepričan.
"Otroci se običajno osredotočijo na stvari, ki jim nekaj pomenijo, politika pa spodbuja razmišljanje o tem, kako oni vplivajo na druge. Ukvarjanje s politiko jim bo pomagalo razviti njihovo lastno mnenje in jih naučilo, kako naj svoja stališča zastopajo na spoštljiv način," poudarja sogovornik.
Vse je odvisno od otroške radovednosti
Predlaga, da se pri razkrivanju politike starši ravnajo po otrokovi radovednosti. Prej ko ga bo politika zanimala, prej mu jo pojasnite.
Kaj političnega otroku sploh lahko pojasnite?
Kristovič meni, da starši lahko že petletnemu otroku razložijo, zakaj je pomembno, da so prijazni do ljudi, ter zakaj morajo tudi drugim pustiti do besede in jim prisluhniti, dokler ne pridejo na vrsto.
Kaj pa v starejši dobi? Takrat otrokom že lahko pojasnite, za kaj se zavzemajo različne politične stranke, kako deluje vlada, spregovorite pa lahko tudi o delovanju demokracije in spoštovanju zakonov.
Zakaj otrok politika ne zanima?
"Iz preprostega razloga," je kratek Kristovič, "zanje je tisto, kar je politično, preveč abstraktno in oddaljeno, za njih so to teme, ki jih ne doživljajo kot zanimivih in konkretnih."
Otroci so letos razpravljali že 26. zasedanju nacionalnega otroškega parlamenta. Posvetili so se pastem mladostništva.
Mladih politika po meri starejših ne zanima
O umeščanju politike v vzgojo smo se pogovarjali tudi z Urošem Brezovščkom, podpredsednikom Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki se ukvarja tudi z otroškim parlamentom, ter Tomažem Deželanom, prodekanom za kakovost in razvoj na Fakulteti za družbene vede, ki pa menita, da mlade politika vendarle vsaj malo zanima.
Brezovšček je prepričan, da politika zanima samo posamezne mladostnike, predvsem tiste, ki sodelujejo v dijaškem parlamentu, Mladinskem svetu Slovenije ter podobnih organizacijah in združenjih, najpogosteje pa jih tja pritegne pojem aktivnega državljanstva. "Zanima jih, kje in kako lahko sodelujejo, da tudi oni soustvarjajo vsebine, sporočajo predloge in se vključujejo v razprave," pojasnjuje Brezovšček.
Tudi Deželan meni, da politika mlade sicer zanima, toda ne politika po meri starejših. "Ta politika je v marsičem zastarela in ne upošteva družbenopolitičnega razvoja sodobnih družb. Spremenile so se namreč tarče, repertoarji in akterji politične akcije."
Zanimanje mladostnikov za politiko je zelo odvisna od družinskega zaledja, ni pa edini odločujoči dejavnik.
Močan vpliv družinskega zaledja
Brezovšček je prepričan, da je zanimanje mladostnikov za politiko zelo odvisno od družinskega zaledja. "Družina je tista celica, s katero smo najbolj zaznamovani. Vsaka družina ima svojo tradicijo in svoja prepričanja, ki se zavedno in nezavedno prenašajo na otroke prek vzgoje in načina življenja. To velja tudi glede politike. Je pa avtonomna odločitev staršev, kako vzgajajo svojega otroka," dodaja.
Deželan meni, da sta zanimanje ali odsotnost zanimanja za politiko odvisna od številnih dejavnikov, ne samo od družine, je pa res, da je ta ključnega pomena tudi kot političnosocializacijski dejavnik.
"Družina ne določa političnosti posameznika le v kontekstu njegovega udejstvovanja v političnem procesu oziroma političnega vedenja, kamor spadajo udeležba na volitvah, kandidiranje na volitvah, članstvo v političnih organizacijah itd., določa jo tudi v kontekstu odnosa do ključnih poudarkov demokratičnih političnih skupnosti."
O človekovih pravicah in dolžnostih, vrednotah ter solidarnosti se z otroki lahko pogovarjamo že v prvih razredih osnovne šole.
Pri kateri starosti se je vredno z otroki spuščati v debate o politiki?
Učenje za demokracijo je pomembno za otrokov razvoj v kompetentno in odgovorno odraslo osebo, poudarja Brezovšček.
"Z učenjem za demokracijo otroci razvijajo sodelovalno kulturo, komunikacijske spretnosti, sposobnost za odločanje in sprejemanje odgovornosti. Otroci so v procesu učenja demokracije usmerjeni v samostojno sporočanje, vrednotenje, iskanje in povezovanje informacij. Hkrati razvijajo strpnost, odgovoren odnos do sovrstnikov, soljudi, naravnega in družbenega okolja. Gre torej tudi za učenje o človekovih pravicah in dolžnostih, vrednotah, solidarnosti, te pa lahko začnemo razvijati v zelo zgodnji starosti, kot so prvi razredi osnovne šole.
Takrat seveda na bolj splošni ravni, potem pa prehajamo na vedno bolj konkretno. Te vsebine so tudi vključene v učne načrte in posebej izpostavljene že v nižjih razredih osnovne šole, konkretno pa tudi v sedmem in osmem razredu pri predmetu Državljanska in domovinska kultura ter etika. Žal teh vsebin in poglobljene obravnave ni v srednji šoli," je opozoril Brezovšček.
Kot dober učni pripomoček predlaga prebiranje knjige z naslovom Kako sem otrokom razložil demokracijo, ki jo je napisal trenutni predsednik vlade Miro Cerar.
Otroci so v politiko vpeti že od rojstva
Po mnenju Deželana so otroci v politično interakcijo vpeti že od rojstva. Že stvari, kot so določanje prepovedanega, izbira igrače ali skupinske igre, izražanje mnenja o določeni stvari, upoštevanje mnenja drugega in podobno, niso nič drugega kot mikropolitika in učenje demokratičnih, lahko pa tudi nedemokratičnih mehanizmov na zelo osnovni ravni. "Z odraščanjem se pravzaprav spremeni le kompleksnost samih odločitev in subtilnost nekaterih mehanizmov."
Predlaga, da starši otroke podučijo, da tudi v politiki obstajajo dobri in slabi zgledi, hkrati pa je treba poudariti, da se ravno skozi aktivno in odgovorno sodelovanje pri skupnih odločitvah takšne zlorabe tudi preprečuje.
Uroš Brezovšek iz Zveze prijateljev mladine Slovenije staršem svetuje, da se pri pogovoru z mladimi izogibajo uporabi besede politika.
Kaj jim sploh povedati?
Brezovšček svetuje, da se pri pogovoru z mladimi poskušamo izogibati uporabi besede politika, ki jo prepogosto povezujemo predvsem z negativnimi pojmi, kot so koruptivnost, laganje in nagajanje.
"Spodbujajmo raje kompetence, ki jih mladi potrebujejo, če želijo postati aktivni državljani," poudarja Brezovšček.
Predlaga, da bi se v osnovni šoli spodbujalo delovanje krožkov, kjer bi se otroci učili sodelovanja, razprav, utemeljevanja, kritičnega presojanja in tudi medijske pismenosti.
"Dejavnost bi morala biti organizirana pod mentorskim vodstvom pedagoških delavcev ali dijakov in študentov. Mlade v otroških parlamentih že zdaj spodbujamo, da so kritični do medijskih vsebin in jim ne verjamejo slepo, seveda pa jih spodbujamo tudi k odgovornemu ravnanju na družabnih omrežjih," je pojasnil.
Izogibanje ideolološkim debatam v krogu družine je skoraj nemogoče.
Je pomembno, da se izognemo ideološkim debatam?
Meni, da je izogibanje ideološkim debatam v krogu družine skoraj nemogoče, saj se osebna stališča staršev prek socializacije prenašajo na otroka. "Zato je tukaj nujna šola s svojimi vsebinami, ki mladim ponuja celosten pogled na svet in ni obremenjena z dnevno politiko," predlaga.
Tudi Deželan meni, da so otroci v veliki meri tako ali tako del ideoloških debat, saj jih z lastnimi stališči in delovanjem sooblikujemo v posameznike s stališči do nekaterih ključnih vprašanj.
"Ključno pri tem je, da se ta vprašanja razgradi in prevpraša ter na podlagi teh razmišljanj preveri, ali ta stališča morda ne temeljijo na nepreverjenih in naučenih temeljih. V tem primeru se bomo izognili populizmu in, če gre za sprejemljiva stališča, tudi naučili, da ima vsak pravico do lastnega prepričanja."
