Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
2. 4. 2015,
13.44

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Četrtek, 2. 4. 2015, 13.44

6 let, 6 mesecev

Velika noč – cvetoč praznik veselja in upanja

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Po 40-dnevnem postu prihaja praznik vseh praznikov v krščanskem svetu - velika noč, ki je močno povezana s starimi praznovanji ob prihodu pomladi.

Velika noč je določena po luninem koledarju, in sicer prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Že ves teden pred praznikom potekajo priprave na velikonočno praznovanje in povsod po Sloveniji imajo svoje običaje, ki jih v tem času oživijo na veselje vseh, ne le vernikov.

Butare proti strelam in boleznim

Butare so vejice in pomladno rastlinje, ki jih povežejo v snopič in jih blagoslavljajo na cvetno nedeljo, zadnjo nedeljo pred veliko nočjo.

Vsaka hiša mora imeti vsaj eno butaro, saj nas varuje pred udarom strele, odganja bolezen in povečuje plodnost. Snopičem vejic samo v Ljubljani rečejo butare, tam jih še okrasijo s pobarvanimi lesenimi oblanci.

Na Dolenjskem se imenujejo pušelj ali žegen, v Beli krajini drenek, v Prekmurju in na Štajerskem snop, presmec ali pegelj, na Gorenjskem beganca, v Kranjski Gori prakelj, na Primorskem veja in vivnik, v Zgornji Savinjski dolini pa se imenujejo potice oziroma ljubenske potice.

Štajerski presmeci so iz vejic rdeče vrbe in spomladanskega cvetja.

Igre s pirhi na sto in en način - sekanje, picanje, šicanje in trkljanje

Velikonočni čas je praznik veselja, tudi za otroke, saj se prav oni neizmerno veselijo barvanja, sekanja, šicanja, picanja in iskanja pirhov. Na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju v pirhe mečejo kovance in temu rečejo sekanje pirhov. Običaj, ki sega daleč v zgodovino, ima najdaljšo tradicijo v Sevnici, v Stopičah pri Novem mestu pa so ta tekmovanja ponavadi najštevilčnejša.

Pravilo določa, da udeleženec igre kovanec meče z razdalje dveh metrov in pol. Jajce je postavljeno na posebnem podstavku. Kdor zadene pirh tako, da kovanec ostane v pirhu, ga lahko odnese, lastnik pirha pa v zameno dobi ves drobiž, ki je pirh zgrešilo.

Jajca so na podoben način picali v slovenski Istri. Kdor je zapičil kovanec v pirh, je lahko pobral vse druge kovance. Na Vipavskem in Goriškem pa so metanju kovancev v pirhe pravili šicanje pirhov.

Valinčanje pirhov poteka tako, da pirhe spuščajo po žlebu iz dveh palic ali grabelj. Trkljanje pirhov pa je nekakšno balinanje s pirhi. Na Gorenjskem starši zelo radi otrokom skrijejo pirhe po hišah in vrtovih, na Blejskem gradu pa vsako leto organizirajo lov za pirhi, ki bo letos potekal v nedeljo, 5. aprila.

Na velikonočnih prireditvah povsod po Sloveniji potekajo tudi ocenjevanja velikonočnih prtov, žegnov in pirhov.

Možnar – glasni spremljevalec velike noči

Predvsem na Gorenjskem se na velikonočno nedeljo oglasijo glasni možnarji, ki oznanjajo Kristusovo vstajenje. Na Štajerskem in v Prekmurju zgodaj zjutraj pokajo tudi s karbidom.

Velikonočne prepovedi in zapovedi

Velikonočni čas je povezan tudi z obredi čiščenja. Na veliki četrtek je tako prepovedano prati perilo in opravljati težka fizična dela. Nekaj dni pred veliko nočjo je treba očistiti stanovanje, na veliki petek pa je treba nujno nekaj posaditi na vrt. To zagotavlja boljši pridelek v prihajajoči sezoni.

Ne spreglejte