Torek, 30. 6. 2015, 9.33
9 mesecev, 1 teden
Romantično in prijazno? Prekmurja ne moreš opisati v dveh besedah!
Tokrat smo v Prekmurju iskali pridih tradicije in domačnosti. To smo sicer našli že na prvi postojanki, toda takoj dobili še veliko več: predvsem smo se naužili prijaznosti domačinov.
Občino Beltinci smo spoznali na tri načine: skozi izrazito tradicionalno zapuščino v Ižakovcih na Otoku ljubezni, prek skromnih ljudi, ki trmasto nadaljujejo dediščino svojih prednikov v Lipovcih, ne nazadnje pa ob okušanju raznovrstnosti prekmurske kuhinje v mestu Beltinci.
Otok ljubezni: določa ga ljubezenska afera
Otok ljubezni naj bi po ljudskem izročilu dobil takšno ime zaradi grofice, ki naj bi se tja prišla skrivat s svojim ljubimcem.
Danes pa otok ponuja več kot le romantično doživetje. Plavajoči mlin je samo eden od ostankov bogate prekmurske dediščine. Na Muri je že v 4. stoletju stalo več plavajočih mlinov. Danes na tej mogočni reki delujeta samo dva – na Otoku ljubezni in v Veržeju.
Mlin na Otoku ljubezni je odprt za obiskovalce, vendar ohranja tudi svoj prvotni namen – pridelavo moke.
Kanček tamkajšnje zgodovine boste spoznali še z obiskom Brežne hiše in med vožnjo z brodom, ki povezuje Prekmurje s Prlekijo. Danes ga domačini uporabljajo predvsem za prevažanje težkih tovorov.
Otok ljubezni pa je tudi idealna postojanka za miren počitek ob neokrnjeni naravi, na voljo sta tudi tudi gostišče in prostor za piknik.
Preizkusili smo se v pletenju slame
Kako močno se želja po ohranjanju bogate dediščine pretaka po žilah Prekmurcev, smo se prepričali ob obisku domačije Smodiševih v vasi Lipovci. Ne zaradi zaslužka in denarja, njihova glavna družinska dejavnost, pletenje slame, ima samo en glavni namen: ohranjanje rokodelske tradicije, ki bi sicer šla v pozabo.
Zakonca Smodiš imata ob hiši svoje domačije še eno, veliko manjšo, vendar polno prekmurskega duha. Tukaj se odprejo vrata v delavnico, v kateri večji del dneva delata sama, vendar pogosto prirejata tudi delavnice – za posameznike in skupine. Svojo ljubezen do skoraj izumrle obrti vztrajno prenašata tudi na mlajše generacije. "Tukaj ni veliko denarja, izdelki so poceni. To počneva zato, da ti izdelki ne bi postali del zgodovine," nam pove Brigita Smodiš, ki je veščine pletenja s slamo naučila tudi moža. "To je bil eden od pogojev, da sva se sploh smela poročiti," pove v šali, saj so prav njeni predniki zasluženi za začetke te obrti v Prekmurju.
Domačija je odprta za obiskovalce vso leto in bodo z veseljem sprejeli vaš obisk. Poleg izdelkov iz slame lahko pri njih kupite tudi ekološko pridelano bučno olje, moko in ekološko pridelane vrtnine.
Poleg pletenja s slamo v Beltincih tudi danes še vedno ohranjajo tradicijo opekarstva ("ciglarstva"), sodarstva, ročnega izdelovanja lesenih korit, mlinarstva in pridelave in predelave lanu.
Beltinci: najprej na sprehod, potem pa še na zasluženo pojedino
Majhno mesto, v katerem se je rodil veliki Vlado Kreslin, skriva spokojno skromnost in bogato preteklost, ki sega v 14. stoletje.
Središče sta cerkev in grad, njegova zgodovina sega v 15. stoletje. V njem si lahko ogledate stalno razstavo Zgodovina zdravstva v Pomurju, v zelenem parku pred gradom pa je postavljena zbirka starih koles.
V gradu smo našli predvsem priložnost za pristno kulinarično doživetje. V restavraciji v Grajskem stoplu so nas pogostili s pokušino raznovrstnih specialitet, za katere bi težko rekli, katera nam je bolj segla v srce. Bograč, dödöli, meso iz tünke s hrenom, ciganski zrezki ter za finale božanska prekmurska gibanica so bili pravo okušanje Prekmurja – z vsakim grižljajem smo bili bliže tistemu, kar smo iskali.