Torek, 5. 5. 2015, 9.55
2 meseca
Pustite se očarati Kranju in njegovemu podzemlju
Kranj je edino slovensko mesto, ki je prepredeno s stotinami podzemnih rovov, zato si gorenjsko prestolnico lahko ogledate od zunaj in znotraj.
Gorenjska prestolnica, ki se ponaša z bogato arheološko dediščino in kulturno zgodovino, je nekaj posebnega med slovenskimi mesti. Je edino slovensko mesto, pod katerim se prepletajo podzemni rovi, narejeni med drugo svetovno vojno, ki pa so jih za javnost odprli šele leta 2008.
V rovih organizirajo razstavo venčkov v adventnem času, vinsko pot jeseni in najbolj obiskano podzemno prireditev – Noč čarovnic, ko se po temačnih podzemnih hodnikih razlega čarovniški smeh. Sicer je v rovih poleg zaklonišča s simulacijo letalskega napada na ogled tudi stalna razstava mineralov in fosilov iz okoliških krajev, potekajo literarni in filmski večeri.
Kranj ima poleg svojega mestnega podzemlja še eno posebnost. Je namreč eno redkih mest v Evropi, ki se ponaša tudi z divjim, kar 30 metrov globokim kanjonom reke Kokre, ki je zavarovan kot naravna znamenitost. Ko so ob kanjonu uredili krožno sprehajalno pot, ki je dostopna iz samega mestnega središča, se je Kranj vpisal še med tako imenovana zelena mesta. Na polurnem sprehodu ob obrežju reke Kokre in po lesenih brveh smo imeli občutek, da smo v objemu neokrnjene narave, ne pa v srednjeveškem mestu, ki ima status kulturnega spomenika.
Kranjsko podzemlje in skrivnostna bitja
Črna človeška ribica, ki sicer živi v Beli krajini.
Kranjsko podzemlje gosti še nekoga, in sicer izjemno skrivnostno bitje – človeško ribico. V naravni jami pod Šmarjetno goro je urejen Jamski laboratorij Tular, kjer živi 40 človeških ribic. Večina jih je starih vsaj 70 let.
Biolog Gregor Aljančič je prevzel laboratorij od svojega očeta Marka, ki je tukaj leta 1960 začel raziskovati ta nenavadna jamska bitja, s katerimi se tako radi kitimo, pa tako malo vemo o njih. Mnogo, kar danes vemo o življenju človeških ribic, so odkrili s skrbnim in neutrudnim delom v edinem podzemnem laboratoriju pri nas.
Kulturna dediščina z razgledom na Storžič
Naš ogled Kranja se je začel na Glavnem trgu ob vodnjaku, kjer stoji nekdanja mestna hiša, zdaj preurejena v muzej, in Pavšlarjeva hiša. Tu ima prostore galerija nagrajencev Prešernovega sklada, v ozadju pa se dviga zvonik kranjske župnijske cerkve - cerkev Sv. Kancijana in tovarišev, ki je vizualno povezan z vrhom Storžiča.
Po tej vzdolžni mestni liniji sever–jug smo nadaljevali pot proti Pungertu, nekakšnem pomolu nad reko Kokro, kjer stoji v celoti ohranjen srednjeveški obrambni stolp, ki je včasih služil tudi kot mestna ječa. Danes je Pungert zelo priljubljena točka za oddih, otroško igro in kulturne prireditve. Med kramljanjem ob pitju kavice smo se lahkotno predajali zvokom mladih glasbenikov iz bližnje glasbene šole.
Od tam je samo nekaj korakov do preurejenega gradu Khislstein, ki mu domačini pravijo tudi kranjske Križanke. Kadar tam ni koncertov in drugih prireditev, je grad z lokalom odlična lokacija za mirno posedanje ob pijači, pogled pa se nam odpira na bližnja hriba, Sv. Jošt in Šmarjetno goro.
Pungert z obrambnim stolpom.
Kranj si lahko ogledate tudi s strokovnim vodstvom. Turistični vodiči vam bodo z veseljem pokazali staro mesto.
Iz Kranja med plemiče na Grad Brdo
Kočijaž Marko z lipicankama Vero in Graciozo nas je na kočiji vis-a-vis popeljal mimo prvih dveh jezerc do gradu in nekdanje ledenice, kjer je še vedno nekaj Titovih vinskih zakladov.
Seveda med obiskom Kranja nismo mogli mimo znamenitega posestva Brdo, kjer obiskovalce pričakujejo z odprtimi rokami, saj prav vsakomur radi pokažejo vrhunsko urejeno posestvo.
Ob prihodu na Brdo nas je pričakal kočijaž Marko. Razkazal nam je konjušnico z lipicanci ter vpregel Vero in Graciozo, ki sta nas popeljali na ogled prvih dveh jezer, restavracije Brdo in kongresnega centra. Z lahkoto smo se vživeli v plemiško življenje, v čas Jurija Brdskega, ki se je na kočiji prepuščal lepotam narave. Teh na Brdu res ne manjka.
V lovišču, kamor vas pelje revirni lovec, je kar nekaj zelo prijetnih kotičkov za piknik.
Ob spremstvu revirnega lovca Mihe smo si ogledali prostrano lovišče, kjer živi okrog 120 damjakov, jelenjad in srnjad, v 11 jezerih pa kar deset vrst rib. Pot po lovišču nas pelje mimo slovite Titove koče ob petem jezeru, kjer je precej časa preživel tudi pokojni Janez Drnovšek. Luksuzno kočo je mogoče tudi najeti.
Malo naprej na jasi ob gozdu stoji še ena brunarica - bela koča, kjer je svoje proste trenutke zelo rad preživljal Edvard Kardelj. Posestvo Brdo, ki so ga odprli šele pred štirimi leti ter ga redno obiskujejo najvišji diplomatski in kraljevi gostje, je svojo ponudbo prilagodilo tudi čisto vsakdanjim obiskovalcem, ki imajo radi urejeno naravo. Zanje prirejajo piknike, jim pripravijo košarico za piknik, otroški rojstni dan, pravljične dneve in še veliko drugih dogodkov, zaradi katerih je Brdo več kot samo protokolarni objekt.
Kaj poleg posestva Brdo obiskati v okolici Kranja:
- glinokopna jezerca v Bobovku,
- slap Šum pri Besnici,
- Trbojsko jezero,
- Udin boršt,
- Šmarjetno goro,
- Sv. Jošt,
- jezero Črnava v Preddvoru.
Večje prireditve v Kranju:
Teden mladih je festival, ki vsako leto Kranj popleska z barvami mladosti! Od 8. do 16. maja.
Kranfest oz. tradicionalna Kranjska noč je prireditev, ki se je s svojo bogato in raznoliko programsko vsebino uvrstila med največje slovenske festivale. 24. in 25. julija.
Jazz kamp Kranj je izobraževalno-festivalski dogodek, ki vsako leto popestri avgustovske dni. Organizira ga svetovno znani kitarist Primož Grašič. Festival bo avgusta.
Festival Carniola je mednarodni multikulturni festival, ki pod svoje okrilje sprejme dogodke, kot so opera, popularni koncerti, klasična glasba, folklora, otroški program in ulično gledališče. Festival bo avgusta.
Kolesarska dirka za VN Kranja poteka konec maja, in sicer mednarodna kolesarska dirka za Veliko nagrado Kranja – Memorial Filipa Majcna in v njenem sklopu tudi dirka Po ulicah Kranja. Kolesarska dirka bo konec maja.
