Potovanje v kraj, ki ga imamo vsi Slovenci na osebni izkaznici

VIDEO:

Širše območje Vač, ki spada med najznamenitejša arheološka najdišča v Sloveniji, je skupaj z geometričnim središčem Slovenije (Geoss) priljubljeno izletniško območje.

Danes si obiskovalec Vač težko predstavlja, kako živahno je bilo dogajanje na tem območju od pozne bronaste dobe do 5. stoletja, ko je mimo Vač še vodila jantarna pot, ki je v davni preteklosti povezovala Baltik in Sredozemlje.

Takrat so se skozi Vače valile množice trgovcev, vojščakov in drugih, ki so na Vačah pustili neizbrisne sledi. Relativno odročno območje je zato bogato z arheološkimi najdbami, med katerimi je najbolj znamenita vaška situla. Na tem območju so sicer našli kar štiri, a le vaška je tako bogato okrašena.

Vaška situla, ki jo je Janez Grilc na Kleniku blizu Vač našel leta 1882, je izjemno pomembna arheološka najdba iz železne dobe, za katero predvidevajo, da je stara 2.600 let. Uporabljali naj bi jo kot pivsko posodo za slavnostne priložnosti. Podobe na njej prikazujejo kronanje in dokazujejo, da so že takrat sledili strogo določenemu protokolu.

Več utrinkov z Vač #foto:

Fotogalerija

1 / 21

Sodelujte z zanimivimi turističnimi predlogi iz Slovenije in se potegujte za bogate nagrade!

Figure in prizori na vaški situli imajo za Slovence močan simboličen pomen. Foto: Matej Leskovšek Situla kot navdih za osebno izkaznico

Najslavnejša podoba na situli je zeleni konjenik, ki je danes upodobljen tudi v uradnih slovenskih dokumentih.

Zeleni konjenik z vaške situle je očitno nekoč davno hodil po teh krajih in mimogrede postal tudi zelo pomemben slovenski simbol, zato smo se odločili obiskati Vače v samem središču Slovenije.

Originalno situlo hrani Narodni muzej Slovenije, na najdišču pa so postavili petkrat povečan odlitek, na katerem si je mogoče zelo natančno ogledati vse figure.

Aleja ustvarjalnosti na prazgodovinskih tleh

Do vaške situle se pripeljete iz središča vasi Vače, kjer se lahko dogovorite tudi za dramaturško začinjeno vodenje po skrivnostnih kotičkih okrog Vač.

Ob cesti z Vač na Klenik je Društvo Geoss uredilo Alejo ustvarjalnosti na prazgodovinskih tleh z vrsto skulptur iz masivnega hrastovega lesa, ki so nastale na kiparskih kolonijah, in obnovljeno sušilnico lanu.

Slovenija, edina država v Evropi s pravno uveljavljenim središčem

Geoss na Slivni predstavlja simbol slovenstva in srce naše države, so prepričani v društvu Geoss, ki skrbi za obeležje in vse dogodke, povezane z njim. Foto: Matej Leskovšek

Ogled Vač smo združili z obiskom Geossa – geometričnega središča Slovenije, ki so ga slavnostno odkrili leta 1982. Geoss je težišče Slovenije, kar pomeni, da bi bil zemljevid države, ki bi ga postavili na to točko, popolnoma uravnotežen. Zaradi lažjega razumevanja so pojem poenostavili in ga poimenovali geometrično središče Slovenije, skrajšano Geoss.

Geoss ima v svoji osnovi izrazito simboličen pomen, saj predstavlja simbol slovenstva, srce naše države. Leta 2003 je bil celo sprejet zakon o geometričnem središču Republike Slovenije, kar je postavilo Geoss v edinstven položaj, saj je Slovenija edina država v Evropi s pravno uveljavljenim središčem. Od ustanovitve leta 1982 si je Društvo Geoss s svojim prostovoljnim delom prizadevalo za bogatitev območja Geoss.

Fosilna morska obala

Nekaj metrov fosilne morske obale je Vače spremenila v obmorsko mesto. Foto: Matej Leskovšek

Vače niso nekaj izjemnega samo zaradi središča Slovenije in izjemnih arheoloških najdb, ampak ponujajo nekaj poslastic tudi za vse, ki jih navdušuje geološka zgodovina Slovenije.

Priporočamo obisk pokrite fosilne morske obale, ki stoji tik nad pokopališčem na Vačah. V steni se dobro vidijo luknjice kamenovrtih školjk, ki so živele tukaj pred 13 milijoni let, ko je te kraje še zalivalo Panonsko morje.

Ostanek fosilne morske obale, ki so jo odkrili leta 1997, velja za najlepši primerek v Sloveniji in enega najlepših na svetu. Zaradi izjemne pomembnosti so obalo razglasili za geološki spomenik.

Pešpoti okrog Vač

Planota Krona

Takoj nad Vačami stoji 677 metrov visok hrib Slemšek (oziroma Slemško), kjer je cerkvica sv. Križa. Za cerkvijo se dviga približno 350 metrov dolga planota Krona, kjer so imeli svoje naselbine Iliri in pozneje Kelti. Na skrajnem vzhodu planote stoji Zasavska Sveta gora.

Zasavska Sveta gora (852 m)

Pot na Zasavsko Sveto goro lahko začnemo pri vaški situli. Sledimo makadamu mimo vasi Vovče. Markacije nas bodo kmalu usmerile na vrh, kjer stoji župnijska cerkev Marijinega rojstva. Od vaške situle do vrha je dve uri položne hoje.

Pot je primerna za vse letne čase in za družine z otroki.

Slivna ali Pivkelj (645 m)

Slivna ali Spodnja Slivna je naselje na veliki kraški planoti ob vznožju Slivne, hriba v gorskem slemenu med Moravško dolino na severu in dolino Save na jugu. Naselje Slivna so že večkrat izbrali za eno najlepših vasi v Sloveniji.

Na hrib Slivna se lahko podamo izpred obeležja Geoss, kjer nas table takoj usmerijo desno. Po eni uri lahke hoje prispemo na vrh Slivne.

Krožna pot Geoss

Krožna pot Geoss je posebej označena in vodi po širšem območju Geossa. Dolga je okoli deset kilometrov, skupna višinska razlika pa je 330 metrov. Najvišja višinska točka je Slemšek s 667 metri.

Pot začnemo v vasi Slivna in se vanjo vrnemo. Označena je s tablicami Pot Geoss in s posameznimi markacijami.

Na poti si ogledamo Vače, Klenik s povečano kopijo situle z Vač, arheološka najdišča s prazgodovinsko naselbino na Kroni, hrib Slemšek, planoto Mačkovec in središče Geoss.

Čas hoje: od tri do štiri ure.

Arheološka pot Vače

Društvo Geoss z Vač je postavilo Arheološko pot Vače, ki obiskovalce seznani s preteklostjo tega prostora. Ob poti stoji enajst panojev o pomembnih arheoloških odkritjih.

Nad povečano poustvaritvijo situle je prva informativna tabla Arheološke poti Vače. Ta vodi skozi prostor grobišč iz železne dobe na Rebri, nad Lazom, v Dragah in Ronkarjevih Dragah ter se vzpenja na prostor nekdanje naselbine na Spodnji in Zgornji Kroni.

V nadaljevanju se pot izogne Slemšku, kjer so bili prav tako odkriti sledovi naselbin v železni dobi, in se spusti na Apno, do tamkajšnjega grobišča iz železne dobe. Nato se pot vrne na svoje izhodišče pri povečani situli. V smeri Cveteža je označena lokacija grobišča iz železne dobe v Gornjem Lazu pri Vodicah. Potek poti označujejo markacije v obliki situle in oznaka APV.