Po najbolj spektakularen razgled na slovensko Istro

Prav pri Socerbu, kjer naj bi po zadnjih podatkih živelo le 19 oseb, se 20 kilometrov dolg Kraški rob oziroma Bržanija ali Breg najbolj približa morju, zato grad na tej 389 metrov visoki vzpetini ponuja spektakularen razgled na flišno gričevje slovenske Istre, obalna mesta in celoten Tržaški zaliv.

Jesensko sonce nam bo pri takšnih razgledih pričaralo pravo avanturistično vzdušje.

Peš iz Ospa naravnost na balkon nad Tržaškim zalivom

Do Socerba, ki ga poznamo tudi pod starim ljudskim imenom Strmec, lahko pridemo po markiranih poteh iz Ospa ali pa se tja pripeljemo z avtomobilom.

Pešpot nam bo vzela do dve uri in pol časa.

Vas z značilno mediteransko arhitekturo nas bo gotovo očarala, saj se tu čas odvija drugače. Med kamnitimi stavbami se nam ne sme nikamor muditi. Vzemimo si čas, da se naužijemo razgledov na rižansko in osapsko dolino, flišno gričevje slovenske Istre, obalna mesta in celoten Tržaški zaliv.

V naselju, ki je od 10. stoletja pripadalo škofovski grofiji v Trstu, je za ljubitelje sakralne arhitekture na ogled tudi socerbska cerkev, ki predstavlja osrednji prostor vasi. Zgrajena je bila iz materiala starejše cerkvice, zato nosi letnico 1648, čeprav so jo dejansko zgradili leta 1867.

Kar 44 metrov globoko pod zemljo v svetnikovo zatočišče

V neposredni bližini vasi in gradu so bogata arheološka najdišča iz prazgodovinskega in rimskega obdobja ter številne jame in brezna, med katerimi je zlasti pomembna Sveta ali Socerbska jama. Ta ima poseben sloves – je namreč jama z edino podzemno cerkvijo na Slovenskem.

Pol ure vožnje: od puščavnika Socerba do Mrtvaškega plesa

Iz Socerba na zahodnem delu Kraškega roba se odpeljimo na zahodni konec tektonske pregrade med celinskim in mediteranskim svetom.

Ustavimo se v podaljšku Rižanske doline, v gručastem naselju Hrastovlje.

Ta zaradi znamenite romanske cerkve Sv. Trojica, ki je obzidana kot prava trdnjava, in freske Mrtvaški ples v njej slovi po vsem svetu. Srednjeveško slikarstvo je prav z Mrtvaškim plesom doseglo svoj vrhunec in nas še danes navdušuje oziroma mrazi.

Presunljiva freska v izvedbi slikarja Janeza iz Kastva (predmestje Reke) nas namreč opominja, da smo ob zadnji uri vsi predvsem samo ljudje. Plemiči, berači in otroci, vsi v družbi poslednje sodnice, navdušujejo številne obiskovalce iz vse Evrope. Cerkev sv. Trojice je tudi edina v celoti poslikana cerkev v Sloveniji.

Pravljična vasica pod Kraškim robom nas bo zapeljala z edinstvenim mediteranskim ambientom, ki se pri hišni številki 22 zareže najdlje v zgodovino. Stavba namreč velja za najstarejši nesakralni objekt v vasi.

Umetniški utrip vasice viden na vsakem koraku

V vasi je na ogled galerija Jožeta Pohlena, posvečena pomembnemu slovenskemu akademskemu kiparju, ki je močno zaznamoval slovensko likovno umetnost 20. stoletja. Leta 1949 je pod debelimi plastmi beleža odkril znamenite freske v hrastovski cerkvi.

Njegov kip Šavrinka, ki v obliki kariatide simbolizira slovensko Istro, dobrote njene narave in proizvode človeških rok, nas pozdravlja tik ob turistični kmetiji Škrgat, ob poti, ki vodi v Dol.

Poseben prostor v zbirki hrastovskih turističnih znamenitosti pa ima tudi zbirka orožja iz prve in druge svetovne vojne, starih predmetov iz življenja domačinov ter vojaških uniform, ki je v lasti domačina Grozdana Pohlena.