Neokrnjeni kotički slovenske obale

Le streljaj od turističnega vrveža največjih slovenskih obmorskih krajev lahko najdete mir in raziskujete slikovitost življenja v slovenskem delu Istre, ki ga zaznamujejo oljke in trte ter seveda več kot 600 let stara tradicija pridelovanja soli.

Na soline: najprej po slano čokolado, na Fontanigge na kolesarski izlet

Krajinski park Sečoveljske soline ima dva vhoda: severnega v Seči in južnega na mejnem prehodu Sečovlje.

Najprej smo si ogledali severni del solin, ki je v celoti namenjen starinskemu načinu pridelovanja soli iz morske vode. Vodnik Dani Pokleka nas je peljal do razgledne točke, od koder se nam je pogled odprl čez vso območje krajinskega parka, kjer se stara obrt dopolnjuje s turistično ponudbo, seveda z velikim poudarkom na tamkajšnjih flori in favni.

V razstavnih prostorih ob razgledni točki so na ogled makete, solinarska orodja, ki se v vseh teh letih praktično niso spremenila, na voljo je tudi multimedijska soba. Pred izhodom smo se ustavili tudi v najstarejši trgovini, kjer smo se posladkali s slano čokolado, nakupili še nekaj kakovostnih kozmetičnih izdelkov in vrečo dragocene morske soli.

Do južnega dela, imenovanega Fontanigge, dostopate po slovenski kontroli ob mejnem prehodu Sečovlje. Tam smo ob zapornici na parkirišču parkirali in se do solinarskega muzeja odpeljali s kolesom.

Pot je lahka in povsem primerna tudi za najmlajše kolesarje. Med kolesarjenjem boste lahko opazovali številne avtohtone ptice in rastline, ki rastejo samo na solinah. Na poti boste že od daleč opazili številne ruševine nekdanjih hiš, v katerih so nekoč stanovali delavci solin, v njih so prebivali do sredine 60. let prejšnjega stoletja, ko so na tem območju popolnoma opustili pridelovanje soli.

Štiri kamnite hiše so obnovili in so danes del Pomorskega muzeja Piran. V eni hiši so uredili postavitev doma z začetka 20. stoletja: v prvem nadstropju so kuhinja in dve spalni sobi, v pritličju pa skladišče in orodje za delo v solinah.

V staro torklo in na pokušino domačega refoška

Kakšno je bilo življenje v stari Istri, smo za trenutke občutili v znameniti Tonini hiši.

Pot nas je nato ponesla še na Šavrinsko gričevje, kjer smo si ogledali dve vasici: Padno in Sv. Peter.

Sv. Peter leži nad Dragonjo na višini 280 metrov. Ima idealno lego za gojenje oljk, ki rastejo praktično ob vsaki hiš in so poleg gojenja trte glavna dejavnost tamkajšnjega prebivalstva.

Naša prva postaja v vasi je bila Tonina hiša, stara obnovljena torkla oziroma oljarna. Hiša je sestavljena iz dveh pomembnih in ločenih prostorov. Zgornji del je bivalni in ga sestavljata dve sobi: prostorna in lepo opremljena kuhinja z ognjiščem ter spalnica. V spodnjem delu je oljarna, ki prikazuje način pridelovanja olja v poznem in srednjem veku.

Domačini iz Sv. Petra so znani tudi po svoji gostoljubnosti. Napovedali smo se v domačiji Pr' Maraljo, kjer so nam odprli vrata svoje vinske kleti. Iz njihovih sodov je zadišalo po beli malvaziji in rdečem refošku. Degustacija nas je prepričala, steklenico rdečega smo odpeljali tudi v prestolnico.

Najlepša vas v slovenski Istri?

Denar za zvonik v vasici Padna naj bi s prodajo blitve zbirali vaščani. Vsaj tako pravi ljudsko izročilo.

Na sosednjem griču, le nekaj metrov nižje, je vasica Padna, znana predvsem po cerkvi svetega Blaža in njenem 26 metrov visokem zvoniku.

Vasica velja za eno najlepših v slovenskih Istri, o čemer smo se prepričali že po nekaj korakih po ulicah, ki jih sramežljivo krasijo številne tipične istrske kamnite hiše. Razgled iz vasice je veličasten in pomirjujoč. Mirnost vasice je odlična protistresna terapija in najboljši pobeg iz mestnega vsakdana.

Namig za pohodniški izlet: zadihajte istrsko podeželje peš. Na štiriurnem pohodu boste spoznali tri vasice: Padno, Novo vas in Sveti Peter. Izlet začnite v bližini Padne ob glavni cesti skozi dolino Drnice. Več o izletu lahko preberete TUKAJ.

Več utrinkov z našega potepanja si oglejte v zgornji fotogaleriji.