Sreda, 11. 11. 2015, 9.14
2 meseca, 3 tedne
Na obisku pri cistercijanih v Stični
Tokrat nas je pot zanesla med debele samostanske zidove. V Stični stoji samostan, kjer biva 16 menihov cistercijanskega reda in je še edini delujoči te vrste pri nas.
Po zgodovini, današnjih časih in samostanskih hodnikih nas je popeljala direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem Nataša Polajnar Frelih. Samostan je postavil v stiški dolini svoje prve zidove že davnega leta 1132. Takrat so bili prvi, ki so se naselili v odročno spokojno dolino, jo pozidali in obdelali zemljo.
To je del njihove filozofije, ločenost od sveta, poglabljanje vase in v duhovnost, kontemplacija in zapoved uboštva, torej imeti le toliko, kolikor potrebuješ. Počasi so se za zunanjim obzidjem začele pojavljati tudi drugi naseljenci.
Romanski samostan je skozi stoletja dograjeval prvo stavbo, ki je še danes ohranjena. Samostan je bil v tistih časih izjemna arhitekturna posebnost, kmalu je postal versko, cerkveno, kulturno in gospodarsko središče Kranjske.
Menihi sledijo zapovedi Ora et labora, kar v latinskem jeziku pomeni moli in delaj. Njihov dnevni red je strogo določen, obedujejo v tišini, vstajajo ob pol petih zjutraj in k počitku ležejo ob pol desetih zvečer. Petkrat dnevno se posvečajo molitvi, vmes pa delajo, saj so v celoti neodvisni od zunanjega sveta.
Obdelujejo njive, sadovnjake, so čebelarji, nekoč so imeli tudi svojega čevljarja, mlin, pekarno, pekli so tudi hostje, do pred kratkim so imeli svojo ribogojnico, imajo vrtnarijo, kjer lahko kupimo sadike, imajo tudi zeliščno lekarno Sitik, v samostanu organizirajo duhovne vaje, kjer lahko prespi prek 100 gostov in še bi se našlo. Zaposlenih imajo kar nekaj zunanjih sodelavcev.
Kdo so cistercijanci?
Red je bil ustanovljen leta 1098 v Franciji v Burgundiji v kraju Citeaux oziroma latinsko Cistercium (od tod tudi ime reda).
V ta samostan je leta 1112 ali 1113 vstopil s 30 somišljeniki sv. Bernard in do njegove smrti je spodbudil nastanek 343 opatij, med katerimi je bil tudi stiški samostan.
Leta 1132 se je začela gradnja stiškega samostana, njegovi prvi prebivalci so bili iz Francije. Tri leta zatem so se jim pridružili menihi iz cistercijanskega samostana Rein pri Gradcu in v poletnih mesecih se je tu začelo redno redovno življenje. Prva redovna družina je štela 13 menihov, samostan pa vse od tedaj vodi opat.
V času reform je Jožef II. leta 1784 razpustil samostan. Po 114 letih, leta 1898, pa so se t. i. beli menihi vrnili v Stično. V cistercijanskem duhu Ora et labora nadaljujejo svojo večstoletno pot. Stiška opatija je danes najstarejše duhovno in kulturno središče pri nas.
Ozdravljenje prihaja počasi, ko pa pride je trajno!
(pater Simon Ašič)
Izjemna zaklada za Slovenstvo izvirata prav od tu. Prvi zaklad so Stiški rokopisi, ki so nastajali med letoma 1428 in 1440, ko je menih, ki je v samostan prišel s Češke, zapisal prve besede v slovenščini.
Drugi zaklad pa je sam pater Simon Ašič, ki je pustil za seboj izjemno zeliščarsko dediščino, predvsem pa je mnogim izboljšal zdravstveno stanje. Pater se je rodil leta 1906 zaselku Raztez pri Gorici blizu Brestanice, leta 1992 pa je star 86 let umrl v samostanu.
Njegovo delo je nasledil farmacevt Jože Kukman, ki je v njegovem duhu nadaljeval z zeliščarskim delom, predvsem pa z osebnim pristopom in svetovanjem. Danes vodi lekarno tretja generacija, ki delo nadaljuje tradicionalno in ga nadgrajuje na sodoben način.
Kaj si lahko ogledamo v Muzeju krščanstva na Slovenskem
Tam sta dve stalni razstavi. V prvem nadstropju je razstava, posvečena stiškemu samostanu in življenju v njem, Ašičeva soba, tam so razne zbirke, na primer liturgičnega posodja in cerkvenega tekstila.
V drugem nadstropju pa je razstava krščanstva na Slovenskem, kako se je razvijalo krščanstvo od pozne antike do danes.
Ogledamo si lahko tudi dve maketi samostana s poslopji, kako je bilo videti v 12. stoletju in kako se je razvijal skozi čas. Samostan je bil že takrat zidan, običajno si bile cerkve takrat lesene.
Recept za čajno mešanico KRRT (kopriva, rman, regrat, trpotec)
Primerna je za spomladansko čiščenje in krepitev obrambnega sistema. Po tej mešanici je bil pater Ašič znan. Zelišča rastejo okoli nas, tako da si čaj lahko sami pripravimo.
Za mešanico potrebujemo približno enake enote koprive, regrata, rmana in trpotca. Zelišča zmešamo. Čajno mešanico lahko pijemo večkrat dnevno, najbolje trikrat in vedno sveže pripravljeno kakšno uro po obroku.
Kako deluje posamezno zelišče?
Kopriva čisti kri.
Rman vpliva na prebavila, tako da pomaga iz zaužitih živil na pravilen način izkoristiti in obdelati substance.
Regrat ima diuretičen učinek, torej vpliva na sečila, zaradi grenčic pa vpliva na prebavila.
Trpotec pomaga dihalom tako, da jih zdravi in krepi.
Več iz Stične pa v fotogaleriji zgoraj.
