Ideja za konec tedna: pohodniški raj na Angelski gori

Tokrat se bomo podali v okolico Ajdovščine, kjer si lahko ogledamo čudovito ogrlico iz biserov narave in dela človeških rok.

Otlica je tri kilometre dolgo naselje v Vipavski dolini, ki leži ob cesti Predmeja–Col na Gori.

Poti okrog Otlice

Pot do Otliškega okna: Najkrajša pohodna pot okrog Otlice pelje od vaške gostilne do Otliškega okna, kamor prispemo v 25 minutah zložne hoje, in kamnite spirale. Kamnita spirala ali polž v slogu znamenitih suhozidov je arhitekturno delo Damjana Popelarja. Skozi Otliško okno se pohodniku odpira čudovit pogled v Vipavsko dolino.

Tri poti do Okna:

- Do Otliškega okna se lahko sprehodite po kraških travnikih iz Otlice,

- lahko pa se odpravite po nekoliko daljši, a še vedno položni poti iz Predmeje ali Cola.

- Tisti, ki ljubite vzpone, pa se boste do njega odpravili iz Vipavske doline, najbolje od izvira Hublja nad Ajdovščino.

Sinji vrh (1.002 m): Pot do Sinjega vrha je lahka planinska pot, primerna za družine z otroki. Najprej nas v Otlici pot usmeri v vas Kovk, kamor prispemo po 45 minutah hoje.

Vrh sinjega tisočaka dosežemo po dveh urah lahke hoje. Na Sinjem vrhu se lahko okrepčamo v istoimenski domačiji, kjer ponujajo domače specialitete in vipavska vina, ogledamo pa si lahko tudi etnološko sobo s starimi predmeti in atelje.

Legenda o oknu: Otliško okno na Angelski gori nad Otlico naj bi v jezi naredil hudič s svojim rogom. Okno je dalo ime vasi Otlica. Zaradi njega naj bi bila namreč gora votla oziroma narečno "otla", vas pa je potem ime vrnila oknu.

Tematska pot po Angelski gori

Pot po Angelski gori je zasnovana krožno, kot ogrlica, na kateri so nanizani biseri narave in dela človeških rok.

Sredi maja Turistično društvo Okno organizira voden pohod po Angelski gori.

Pot po Angelski gori je sestavljena iz sedemnajstih postaj na območju Otlice in Kovka. Na pot se podamo pri vaški cerkvi, prehodimo jo lahko v celoti in pa po delih. Čas hoje je odvisen od posameznika, lahko jo prehodimo v petih ali šestih urah, lahko pa se na njej zadržimo ves dan in tako podrobneje raziščemo lepote Gore in doživimo njen utrip.

Od postaje do postaje

Prvo postajo najdemo na robu Planote zahodno od središča vasi, to je Penklerija. Tu lahko opazujemo suhozide, ki so jih domačini postavljali zaradi viharnosti pokrajine.

Na drugi postaji najdemo Franckov žleb – ozko strmo pot, po kateri so domačini hodili po drva in travo za živino. Tu sta tudi manjša jama in mrtev pesek, ki so ga včasih uporabljali za zidanje.

Pot nadaljujemo proti Otliškem Maju, kjer se pogled odpira na okoliške hribe in seže skoraj do morja. Ko se spustimo, prispemo do Otliškega okna.

Po poti naprej nas bodo spremljale črede koz in nas pripeljale do več kot 200 let stare Zavrhove kmetije, ki je znana po izdelkih iz kozjega mleka.

V bližini je kotanja Taruna jama, kjer je še mogoče videti kmečko pridelavo lana.

V nadaljevanju pridemo na Štursko pot, po kateri so Gorjani včasih hodili v Šturje v cerkev, po njej so nosili tudi pokojne sovaščane in jih v dolini pokopavali.

Ko prispemo do osme postaje Črne stene, smo na robu Gore, kjer živijo planinski orel, sokol selec, orel kačar, beloglavi jastreb, kanja, skobec, postovka, velika uharica, kotoren in slegur.

Od Črnih sten krenemo proti Majeriji z značilnim gorskim naseljem Kovkom.

Lahko se vzpnemo na Sinji vrh (1.002 m), kjer prispemo do istoimenske domačije, ki ponuja domače specialitete in vipavska vina, na ogled pa sta etnološka soba s starimi predmeti in atelje.

Po drugi strani hriba ob cesti Col–Predmeja na vrhu klanca Binčuše najdemo postajo številka enajst z znamenitimi škrapljami.

V zaselku Na Logu je naslednja postaja na tej poti. Tukaj so značilni zunanji dimniki, ki so bili včasih speljani za hišo, saj so imele hiše slamnate strehe in jim je grozila nevarnost požara.

Trinajsta postaja je pod Pižentom, kjer je nekoč potekala upravna in katastrska meja, ki je pomenila tudi cerkveno razmejitev.

Podamo se do postaje štirinajst – Ojstrica na nadmorski višini med 800 in 960 metri. Najvišje se vzpnemo na Obli vrh (1.111 m), kjer so včasih kopali železovo rudo. V nadaljevanju poti pridemo do petnajste postaje z imenom Sibirija. Zaselek leži v dolini, kamor iz severovzhoda priteka hladen zrak in je zato tukaj hladneje kot drugje po Gori.

Od tod se spustimo do predzadnje postaje z nenavadnim imenom Kitajska. Zadnja, sedemnajsta postaja se imenuje Cerkovna v središču vasi Otlica, kjer stoji cerkev sv. Angela varuha. Angelska ogrlica je tako sklenjena in pot končana.

Zahtevnost: srednje zahtevna tura ali lahka tura

Informacije za ogled: Turistično društvo Okno

Čas hoje: 5–8 ur