Četrtek, 6. 7. 2017, 14.35
2 meseca, 1 teden
Ideja za izlet, ki bo navdušila tudi tiste, ki bi radi poleteli
Agnieszka se poslavlja z izletom v slikovito Bohinjsko jezero in z vzponom na čudoviti Vogar. Čeprav se je na poti spogledovala s pogumnimi jadralnimi padalci, se je vseeno odločila, da bo lepote Gorenjske raje opazovala s tal.
V rubriki Odkrivaj Slovenijo smo gostili že dva tujca, ki živita v Sloveniji. Na potepanje po naši državi nas je najprej popeljal Omar Escobar, posebno prepletanje med slovensko in portugalsko kulturo pa je nato v štirih blogih iskal Portugalec Joao Costa. Vlogo tokratne vodnice je prevzela Poljakinja Agnieszka, ki nam je v prvih treh blogih razkrila lepote Laškega, Žalca in okolice Robanovega kot, tokrat pa odkriva razglede Gorenjske.
V mojih izletih nisem smela izpustiti slovenskih Alp, zato sem se odločila, da bosta hrib Vogar in Bohinjsko jezero cilj mojega zadnjega izleta. V tiste konce me je povabila moja prijateljica, ki ima v bližini vikend. Izvedela sem tudi, da je ta kraj pomemben za kulturno dediščino Slovenije, ker tam izvira potok Savica in slap, ki je kraj dogajanja slovenske narodne pesnitve Krst pri Savici. Tokratni izlet me je navdihnil, da bom enkrat to delo prebrala.
Vogar: najprej z dotikom neba
Izlet smo začele z izjemno dobrim zajtrkom, nato pa smo se odpravile na hrib. Dan je bil zelo vroč, bilo je 33 stopinj, kar je tudi vplivalo na hitrost naše hoje. Pot je bila skrita v gozdu, ampak je bilo vseeno zelo soparno. Za pot smo bile dobro pripravljene, vendar nas je vreme premagovalo in smo se morale na poti večkrat ustavljati. Kljub temu je bila lepota Triglavskega narodnega parka vredna tega truda. Na poti je bilo veliko ljudi, tudi z zelo majhnimi otroki. Moja prijateljica, ki se dobro spozna na rastline, mi je pokazala nekaj posebnih vrst, ki smo jih videle ob poti.
Po nekaj minute hoje smo prišle do vzletišča jadralnih padalcev. Tam smo imele prečudovit razgled na Bohinjsko jezero in bohinjske gore. O jezeru Bohinj govorijo, da je eno najlepših jezer na svetu in res imajo prav. Na drugi strani jezera se je lepo videl Vogel in nihalka, ki pelje na vrh. Na vzletišču smo bile priča pripravam na skok s padalom. Sama ne maram zapuščati trdih tal in nimam želje po letenju, kot jo je imela skupina pogumnežev, ki se je tisti dan nahajala na vzletišču. Prav zato so name naredili še večji vtis. Predstavljam si, da je razgled z neba še lepši.
Nato smo prišle do naslednje razgledne točke in smo se za kratek čas ustavile v koči, kjer smo naročile pijačo. Dobile smo tudi žig, ki potrjuje, da smo osvojile ta vrh. Na Poljskem imamo podoben sistem: lahko se zbira žige v posebni knjižici za vsak obiskan hrib ali pa za obiskan narodni park.
Tisti dan se je v koči odvijal dogodek planinskih društev. Tam sem imela spet priložnost zaznati nekaj slovenske kulture: poslušala sem slovensko narodno-zabavno glasbo, ko je mali fantek igral harmoniko. Opazila sem, da so Slovenci zelo nadarjeni za glasbo: marsikdo zna igrati kak inštrument, veliko jih lepo poje, obstaja veliko zborov itd.
Po kratkem počitku smo šle nazaj. Pot navzdol je bila manj zahtevna. Načrtovale smo, da bi se spustile po drugi poti, vendar smo se nepričakovano spet znašle na isti glavni poti, po kateri smo prišle gor. Za kosilo smo šle v vikend, kjer nas je čakalo kosilo na prostem.
Odlična poletna osvežitev: skok v hladno jezero!
Popoldne smo šle na bohinjsko plažo. Bohinj imam zelo rada, pa ne samo zaradi pokrajine, ampak zaradi mrzle vode, ki me spominja na vodo v Baltskem morju na Poljskem. Tam je voda zelo mrzla vse leto, poletna sezona traja v resnici samo od julija do avgusta, prej in potem je v vodi težko zdržati. Sicer je morje tam zelo slikovito in ima lepe peščene plaže.
Skok v jezero je bila najboljša ohladitev v tem vročem dnevu. Smo pa takrat še enkrat izkusile, kako se v hribih vreme pogosto spreminja. Popoldne se je začelo oblačiti in nato deževati, na jezeru so se tudi prikazali valovi. Počitek na plaži smo tako morale malo prej zaključiti in se odpraviti proti Ljubljani.
Zelo mi je bil všeč moj izlet v alpske kraje. Kljub vročini smo res uživale. Po štirih izletih v Slovenji imam občutek, da več krajev kot odkrivam, še več bi jih želela spoznati. Včasih sem se spraševala, kaj pomeni biti Slovenec, po svoji izletih pa ugotavljam, da je stik s slovensko naravo gotovo en del slovenskosti. In ne gre samo za turizem - za Slovence in druge osebe, ki imajo srečo tukaj živeti, prav zaradi intenzivnosti doživetij in osebnega in čustvenega odnosa postaja način življenja.
Nagradna igra: Kje se skriva vaš najljubši kotiček v Sloveniji?
Odkrivajte Slovenijo skupaj z nami in našimi blogerji ter nam pokažite, kam naj se naslednjič odpravimo na izlet. Imate svoj najljubši kraj v Sloveniji, kamor najraje zahajate? Pošljite nam fotografijo svoje naj slovenske destinacije in se potegujte za Mastercard kartico v vrednosti 40 evrov.
