Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
2. 7. 2015,
12.48

Osveženo pred

2 meseca, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

MasterCard Odkrivaj Slovenijo Gorenjska hribi advertorial

Četrtek, 2. 7. 2015, 12.48

2 meseca, 1 teden

Gorenjski hribi, kamor bodo zlezli tudi otroci

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Preden na plaži Bohinjskega ali Blejskega jezera pogrnete brisačo in se osvežite v vodi, naredite še en ovinek po bližnjih hribih. Izbrali smo deset takih, ki jim bodo kos tudi otroci.

Poletje je idealen čas za izlete po visokogorju Julijskih Alp in Karavank. Za družinske izlete izbirajte vrhove, kamor vodijo lahke označene poti. Hodite zgodaj zjutraj, da se izognete popoldanskim nevihtam, iščite senčne poti s kočami na vrhu, kjer se boste lahko okrepčali. izbrali smo deset ciljev, med njimi kot najzahtevnejši izstopa Viševnik. Vrh je namreč dokaj izpostavljen, zato je primeren za izkušenejše planince, otroke je na vrhu modro celo privezati na vrv. Preostale poti pa bodo zmogli tudi popolni začetniki.

Slemenova špica, 1911 m Slemenova špica vas bo po uri hoda nagradila z vrhunskim visokogorskim vzdušjem. Na travnatem vrhu boste ob malih jezercih zrli naravnost v mogočni Jalovec in severno ostenje Mojstrovk. Parkirate na sedlu Vršič in se vzpnete po ruševnati poti proti Mojstrovkam. Na prevalu Vratca se spustite nad dolino Tamar, hodili boste vzporedno s strmimi stenami Mojstrovk na svoji levi strani. Pot lahko končate pri jezercih ali pa se dvignete na Slemenovo špico.

Dostopi: - Vršič–Slemenova špica: 1 h 15 min - Dom v Tamarju–Slemenova špica (mimo Črnih vod): 2 h 10 min - Dom v Tamarju–Slemenova špica (skozi Grlo): 2 h 10 min - Erjavčeva koča na Vršiču–Slemenova špica: 1 h 25 min - Koča pri izviru Soče–Slemenova špica: 3 h 25 min

Blejska koča na Lipanci, 1630 m Blejska koča na Lipanci stoji ob robu razgledne planine Lipanca na Pokljuki. S koče se lahko odpravite na najzahodnejši vrh Julijskih Alp – Debelo peč (2014 m). Najbolj priljubljena pot na Blejsko kočo je z Rudnega polja, kjer pustite avtomobil. Pot je senčna, lahka, z nekaj strmega vzpona, s koče so lepi razgledi na pokljuške gozdove in bližnje vrhove.

Dostopi: - Rudno polje–Blejska koča na Lipanci: 1 h 45 min - Šport hotel–Blejska koča na Lipanci: 1 h 45 min - Medvedova konta–Blejska koča na Lipanci: 45 min - Planina Zajavornik–Blejska koča na Lipanci: 1 h - Pri Rupah–Blejska koča na Lipanci: 45 min

Viševnik, 2050 m Viševnik je del gorskega grebena, ki razmejuje dolino Krme in Pokljuško planoto. Dviguje se severozahodno od Rudnega polja na Pokljuki in je zelo priljubljen zimski turnosmučarski cilj. Z otroki se odločite za pot z Rudnega polja.

Dostopi: - Rudno polje–Viševnik: 2 h - Rudno polje–Viševnik (čez Kačji rob): 2 h 20 min - konec ceste na Pokljuki–Viševnik: 2 h 20 min - Rudno polje–Viševnik (skozi Zgornji Razor): 3 h 20 min - planina Zajavornik–Viševnik: 3 h 30 min - Medvedova konta–Viševnik: 3 h 15 min - Pri Rupah–Viševnik: 3 h 15 min - Rudno polje–Viševnik (čez Jezerce in Srenjski preval): 2 h 40 min - Konec ceste na Pokljuki–Viševnik (čez Golo Ravan): 2 h 15 min - Rudno polje–Viševnik (čez Golo Ravan): 2 h 15 min

Koča na Planini pri Jezeru, 1453 m Fužinske planine so odlična ideja! Z avtomobilom se iz Stare fužine odpeljite do vrha ceste. Parkirate na koncu pred planino Blato. Nujno si oglejte prelepe pastirske bajte in popijte požirek čiste studenčnice, ki teče na levi strani planine. Pot proti Planini pri Jezeru se pred Blatom odcepi levo in je na začetku dokaj strma, kamnita. Vendar ni tako dolga, da je ne bi zmogli manjši otroci. Na Planini pri Jezeru je dom, spodaj je gorsko jezero, v bližini pa dovolj drugih vrhov in planin, ki vas bodo vabili naprej.

Dostopi: - planina Blato–Koča na Planini pri Jezeru: 1 h - planina Blato–Koča na Planini pri Jezeru (čez planino v Lazu): 2 h 30 min - planina Blato–Koča na Planini pri Jezeru (strma pot): 1 h - Stara Fužina–Koča na Planini pri Jezeru: 2 h 45 min - Stara Fužina–Koča na Planini pri Jezeru (mimo planine Vodični vrh): 3 h 15 min

Sv. Jošt nad Kranjem, 845 m Sv. Jošt, ki leži nekoliko zahodneje od Šmarjetne gore nad Kranjem, je zelo priljubljena kranjska pohodniška točka. Dostopen je z več smeri, skozi Stražišče pri Kranju pa do vrha pridete tudi z avtomobilom. Od vasice Javornik ob vznožju vrha je do vrha le deset minut hoje. Za eno uro dolg nezahteven sprehod pa morate kreniti na pot v vasici Pševo ali pa tik nad Stražiščem, lahko tudi iz besniške strani.

Dostopi: - Pševo–Sveti Jošt nad Kranjem (Sodarjeva pot): 45 min - Zabukovje–Sveti Jošt nad Kranjem: 50 min - Javornik–Sveti Jošt nad Kranjem (po cesti): 45 min - Rakovica–Sveti Jošt nad Kranjem: 1 h 20 min - Zgornja Besnica (Podrovnik)–Sveti Jošt nad Kranjem (mimo Gabra): 2 h 30 min

Planinska koča Iskra na Sv. Jakobu nad Preddvorom, 961 m Ko se pripeljete nad jezero Črnjava pri Preddvoru, se nad vami dviga Potoška gora, tik pod vrhom pa stoji cerkvica Sv. Jakoba, kamor pridete v dobri uri zložne hoje. Po dežju je pot zelo blatna, zato se tja odpravite, ko so tla dobro presušena. Parkirajte ob domu starejših občanov Preddvor in sledite markacijam. Na vrhu je planinska koča, predvsem pa lep razgled na Julijske Alpe in gorenjsko ravnino.

Dostopi: - Potoče–Planinska koča Iskra na Jakobu (po markirani poti): 1 h 15 min - Potoče–Planinska koča Iskra na Jakobu (po kolovozu): 1 h 20 min - Potoče–Planinska koča Iskra na Jakobu (mimo Francijeve koče): 1 h 20 min - Potoče–Planinska koča Iskra na Jakobu (Juhantova pot): 1 h 10 min - Preddvor–Planinska koča Iskra na Jakobu (po markirani poti): 1 h 30 min - Preddvor–Planinska koča Iskra na Jakobu (Juhantova pot): 1 h 25 min - Preddvor–Planinska koča Iskra na Jakobu (mimo Planinske koče pri Franciju): 1 h 35 min - Potoče–Planinska koča Iskra na Jakobu (po cesti): 1 h 25 min

Planina Planinca, 1136 m Planina Planinca leži na jugozahodnem delu Begunjščice, do nje vas vodi uro in pol zložne poti po dolini Drage. Avtomobil pustite malo naprej od Doma v Dragi in nekaj časa hodite po slikoviti cesti. Na spodnjem delu planine vas bodo markacije usmerile desno po gozdni poti, na vrhu planine pa vas bo pričakala pastirska koča z domačimi kulinaričnimi dobrotami. Nujno poskusite staro planšarsko jed masovnik (maslo in kisla smetana).

Dostop: - dom v Dragi–Planina Planinca: 1 h 15 min

Dom na Kofcah, 1488 m Dom na Kofcah leži na razgledni planini pod vrhom Kofce gore (1967 m) na južnem pobočju najdaljšega slovenskega grebena – Košute. Z doma na Kofcah se lahko v uri in pol vzpnemo tudi na Veliki vrh (2068 m) ali Kladivo (2094 m).

Dostopi: - iz Tržiča po Koroški cesti na grad, čez Kamnik, Pirmance in Veliki vrh ter sedlo Kal: 3 h 30 min - iz Tržiča po Cankarjevi cesti ob Tržiški Bistrici, skozi naselje Slap in Dovžanovo sotesko do kmetije Lukec v Dolini, od tod ob potoku Kališnik in čez sedlo Kal: 3 h 15 min - iz Podljubelja (gostilna Ankele) po gozdni cesti do kmetije Matizovec in naprej po gozdni poti: 2 h 30 min - po regionalni cesti Tržič–Ljubelj do naselja Plaz v Podljubelju, čez Kal: 2 h 45 min

Koča v Krnici, 1113 m Koča stoji na gozdni jasi sredi kotanje Krnica med Martuljškimi gorami, Škrlatico, Razorjem in Prisojnikom, obdana je s pašniki. Do Koče v Krnici je najbolj priljubljena pot z vršiške ceste, in sicer kmalu za jezerom Jasna parkirate ob Pišnici. Nekaj časa hodite ob reki, nato se pot malce vzpne, vendar je večinoma zelo zložna in zato primerna za majhne otroke.

Dostopi: - Pišnica–koča v Krnici: 1 h 15 min - Ruski križ–koča v Krnici: 45 min - Ruski križ–koča v Krnici (po gozdni stezi): 45 min

Ajdna nad Potoki, 1046 m Ajdna je vrh na južnem pobočju Stola v Karavankah z lepim razgledom na Jelovico, Pokljuko in Julijske Alpe, najbolj znana in obiskana pa je zaradi arheološkega najdišča na skalni vzpetini. Ajdna je bila naseljena že med 3. in 2. tisočletjem pr. n. št., kot višinska postojanka je bila naseljena v 5. stol. n. št. Med izkopavanji so tu našli ostanke zgodnjekrščanske cerkve in več stanovanjskih stavb ter enajst grobov. Ajdna je bila ponovno naseljena v 9. stoletju. Na Ajdno se je mogoče vzpeti iz Žirovnice ali vasi Potoki, pot je dokaj strma, vendar vredna obiska zaradi arheoloških najdišč.

Dostopi: - Potoki–Ajdna: 1 h - Na Sušeh–Ajdna (lahka pot): 20 min - Koroška Bela–Ajdna: 1 h 30 min - Valvasorjev dom pod Stolom–Ajdna (lahka pot): 45 min

Ne spreglejte