Sobota, 25. 11. 2017, 13.22
6 let, 3 mesece
Pod stresom? To je eden od načinov, kako ga premagati.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,15
Meditacija je lahko učinkovit način za boj proti stresu in težavam, ki jih ta povzroča, so v več študijah potrdili znanstveniki.
Pospešen srčni utrip, kratka sapa, potne roke. Če delate v podjetništvu, tehnoloških poklicih, znanosti, potem vam je ta občutek verjetno dobro znan. Gre za poklice, za katere so značilni hiter tempo, neodložljivi roki, psihično zahtevne situacije in stalna negotovost.
Možgani so v takšnih situacijah ves čas na preži, preverjajo različne "kaj če" scenarije, medtem ko se telo pripravlja na morebitno nevarnost. V takšnih primerih smo pod stresom. To škodi zdravju, počutju in zmanjšuje našo delovno učinkovitost.
Učinke in posledice stresa je v knjigi Relaxation Revolution iz leta 2010 znanstveno utemeljil dr. Herbert Benson, eden največjih strokovnjakov za ta pojav. Benson stresu pripisuje številne nezaželene učinke na človeško telo:
- glavobole, bolečine v hrbtu, bolečine v mišicah,
- anksioznost, depresijo, nespečnost,
- srčno aritmijo in palpitacije (hitro bitje srca).
Meditacija je lahko rešitev
Stres nam tako preprečuje, da bi razvili vse svoje potenciale. Najprej aktivira naše telo s sporočilom, da se bliža nevarnost, za tem pa sledi faza, ko živčni sistem umirja naše telo. Če se to dogaja dnevno, potem telo pravzaprav nikoli ne doseže umiritve.
Zveni pesimistično, a morda vendarle ni. Zdravilo za boj proti stresu je lahko meditacija, ugotavlja študija, ki so jo opravili raziskovalci z ameriškega Harvarda in Massachusetts General Hospital. Meditacija vpliva na območja v možganih, ki so povezana s stresom, čustvovanjem in spominom. Neka druga študija na Harvardu je ugotovila, da se je z meditacijo povečala količina sive snovi v tistih delih možganov, ki so zadolženi za uravnavanje čustev, empatijo, učenje in spomin.
V neki skupni študiji pa so se strokovnjaki z Yala, Harvarda in Massachusetts Institute of Technology dokopali do zaključka, da je meditacija lahko tudi pot do fizičnih sprememb v možganih. Tako so ljudje, ki so meditirali, okrepili dele možganov, ki skrbijo za pozornost in čutila, navajajo pri Forbesu, ko se sklicujejo na omenjeno študijo.
