Ponedeljek, 25. 9. 2017, 11.42
6 let, 6 mesecev
Kako hitro se Slovenija stara? #infografika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,30
3
Slovenija se še intenzivneje kot večina razvitih držav spopada s staranjem prebivalstva. V prihodnjih treh desetletjih bo živelo še enkrat več starejših prebivalcev kot danes, leta 2060 pa bodo starejši že skoraj tretjina vseh prebivalcev države. A vsi ne bodo upokojeni.
Kljub trenutni nadpovprečni gospodarski rasti in zmanjševanju javnofinančnega primanjkljaja bo neizogibno staranje prebivalstva v prihodnosti Sloveniji povzročalo velike pritiske na javne finance. Na trgu dela bo zmanjševanje števila delovno sposobnih v prihodnjih desetih letih predvsem omejevalo gospodarsko rast. Demografska gibanja bodo vplivala tudi na zmanjšanje virov financiranja in povečanje izdatkov za socialno varnost.
Zniževanje števila rojstev in daljša življenjska doba sta po osamosvojitvi privedla do povečanja deleža starejših od 65 let z 11 odstotkov na 18 odstotkov skupne populacije. Demografske projekcije, ki so ena od trdnejših opor pri napovedovanju prihodnosti, kažejo, da bo staranje prebivalstva postalo še intenzivnejše. Ta pojav sicer obremenjuje večino razvitih držav, a je v Sloveniji intenzivnejši kot v drugih državah EU.
Kot kažejo projekcije, se bo delež starejše populacije v prihodnjih treh desetletjih podvojil. Delež izdatkov za socialno zaščito bi se z zdajšnjih 19 odstotkov BDP v treh desetletjih povečal na okoli 25 odstotkov BDP, kar bi ob nespremenjenih sistemih socialne zaščite privedlo do nevzdržnega pritiska na javne finance.
Iz proračuna se že ob zdajšnjem razmerju med aktivno in upokojeno generacijo v pokojninsko blagajno steka nekaj manj kot štiri odstotke BDP. Država je tako na primer leta 2015 za pokojnine namenila dodatnih 1,4 milijarde evrov, namesto da bi jih usmerila v naložbe, raziskave in razvoj.
Direktor Umarja Boštjan Vasle kljub trenutno obetavnim gospodarskim razmeram resno opozarja na negativne dejavnike, ki zavirajo razvoj države.
Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle kljub trenutno obetavnim gospodarskim razmeram resno opozarja na negativne dejavnike, ki zavirajo razvoj države. "Najbolj nas morata skrbeti demografska slika Slovenije in produktivnost. Okoli teh dveh stebrov moramo graditi svojo ekonomsko politiko. Za to pa potrebujemo jasno dolgoročno strategijo in cilje," je pred nedavnim dejal v intervjuju za Siol.net.
Vasle pojasnjuje, da so pred nami ogromne demografske spremembe, ki jih je mogoče rešiti le s pritokom tuje delovne sile. A tudi te bo nekoč zmanjkalo, saj že zdaj primanjkuje zdravnikov, inženirjev, varilcev, gostincev …
Mogoča sta dva scenarija
Vasle vidi dva mogoča scenarija. "Pri prvem ne naredimo ničesar in le opazujemo pešanje sistema. Ker ne bo dovolj delovne sile, bodo nastale težave na trgu dela, ker bodo generacije manjše, bodo težave v izobraževalnem sistemu, ker bo vse več starejših prebivalcev, bodo izdatki za socialno varstvo močno narasli … Skratka, vedno manj zaposlenih bo moralo s prispevki pokriti vedno več storitev, kar se matematično nikakor ne izide.
Po drugem scenariju pa se bomo morali spremembam prilagoditi. V strategiji dolgožive družbe smo identificirali področje izobraževanja, trg dela, sistem socialne zaščite, poleg njih pa še transport, bivanjske razmere," razlaga direktor Umarja.
Prebivalstvo se stara že 30 let
Upokojeni profesor ljubljanske ekonomske fakultete Janez Malačič je prepričan, da ima politika v rokah vse vzvode, da se zoperstavi črnim projekcijam. Čeprav so se demografske spremembe dogajale že 30 let in je bil trend znan, so vse dosedanje oblasti po njegovem mnenju na tem področju naredile malo. Niso se bile sposobne prilagoditi spremembam, kar nas je pripeljalo do položaja, da je demografija prizadela vse. Demografske spremembe je namreč bistveno lažje napovedovati kot na primer spremembe na trgu dela.
Malačič pravi, da naša politika že doslej ni bila sposobna preventivno delovati, zato se boji, da bo tako tudi v prihodnje. "Ko bo zmanjkalo denarja, bo politika ravnala enako kot leta 2012, ko jo sprejela Zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf). Udarila bo počez in do izraza bo znova prišla uravnilovka. To pa ni tisto, kar bi Slovenijo umestilo med razvitejše države. Potrebujemo preboj, zato je nujno spodbujati inovativne, sposobne in podjetne ljudi," napoveduje Malačič.
"Ko bo zmanjkalo denarja, bo politika ravnala enako kot leta 2012, ki jo sprejela Zujf. Udarila bo počez in do izraza bo znova prišla uravnilovka," napoveduje upokojeni profesor Janez Malačič, čigar ožje strokovno področje v akademski karieri je bila prav demografija.
"Če ne znaš zaposliti delavcev, za katere ni nobenih razlogov, da jih ne bi, je neumnost," se priduša Malačič, ki je tudi sam dočakal upokojitev po Zujfu. Omenjeni zakon je namreč v obdobju krize prisilno upokojil zaposlene, ki so izpolnjevali upokojitvene pogoje, čeprav so želeli delati še naprej.
Z ustreznimi spodbudami države bi številni delali dlje
Malačič ne deli mnenja, da si večina Slovencev želi čim prej v pokoj. "To ni črno-belo in velja ob sedanjem pokojninskem sistemu. Če bi imele v sistemu spodbude za delo starejših prednost, kot je na primer višja pokojnina ob poznejši upokojitvi, bi se marsikdo odločil drugače. Ne pa da podjetja zaposlene dve leti pred upokojitvijo napotijo na zavod za zaposlovanje. Največ ljudi se upokojuje prav od tam," ponazori Malačič.
"Tistim delavcem, ki zaradi fizičnega napora ali česa drugega ne morejo delati po izpolnitvi pokojninske dobe, je zagotovo treba omogočiti upokojitev. Preostale pa spodbuditi k nadaljevanju dela," doda. Prepričan je, da je zdajšnji sistem zaradi uravnilovke, ki v celoti ne upošteva vplačila delavcev, diskriminatoren. Zato vsi bežijo v pokoj.
"Največja neumnost je, da se ljudem prepove delo," pravi Malačič.
Čeprav država delodajalcem ponuja spodbude za zaposlovanje starejših od 55 let, to ne rešuje demografskih težav, je prepričan. "Če se bo življenjska doba podaljševala z obstoječim tempom bo moralo biti del ljudi zaposlenih tudi po 70. letu," napoveduje Malačič, katerega ožje strokovno področje v akademski karieri je bila prav demografija.
Kje so rešitve?
Ker trendi kažejo na podaljševanje življenjske dobe ljudi, bo treba podaljšati tudi delovno dobo. Ljudje bodo prisiljeni v vseživljenjsko učenje. Ker je tehnični napredek izjemno hiter, bo vse več poklicev ukinjenih. Trg dela bo najbolj zatresla umetna inteligenca, ki bo verjetno v Slovenijo prihajala z zaostankom. "To je naša velika težava. Če zaostanka ne moremo odpraviti, bi ga morali vsaj bistveno hitreje zmanjšati," pravi.
Vlada sicer z namenom dodatnega financiranja pokojninske blagajne ustanavlja demografski sklad, ki bi moral po načrtih delo začeti v začetku prihodnjega leta. A Malačič meni, da za njegovo polnjenje ni pravih in zadostnih sredstev. "Priložnost smo zamudili ob prehodu iz družbene lastnine v novo družbeno ureditev. Veliko podjetij je propadlo, družbeno lastnino so pokradli, denar prelivali v tujino. Celo vrsto podjetij so najprej spravili na kolena, da so jih lahko poceni privatizirali. Nastala je nova kapitalistična elita," še sklene Malačič.
3