Ponedeljek, 31. 7. 2017, 4.03
6 let, 6 mesecev
Manca Vodopivec: Še vedno se spomnim vznemirjenja, ko sem prvič prijela torbo Chanel #MojaTorba
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,68
Stilistka in modna blogerka Manca Vodopivec nam je dovolila vpogled v svojo torbico in nam ob tem razkrila, kakšno je delo stilistke, kako je delati z najbolj cenjenimi modni kosi in kaj je največja zmota ljudi o njenem poklicu.
Manco in njen stil smo predstavili že v naši rubriki #UličniStil, zdaj pa nam je dovolila, da pokukamo še v njeno torbico. Ob razkrivanju vsebine nam je odgovorila še na vedno težko vprašanje: Če bi lahko v torbo stlačila človeka, kdo bi to bil?
Razkrila nam je tudi, kakšen bi bil dan brez torbice, katera je njena sanjska torbica in s katero svetovno znano žensko med modnimi vplivneži bi za en dan zamenjala torbico.
Manca kot stilistka in modna blogerka ter nekdanja manekenka obožuje modo in svoje delo, zato ga nikakor ne razume zgolj kot delo.
"Neizmerno uživam v urah, preživetih v trgovinah med brskanjem oblek in svetovanjem - ko gre za osebno nakupovanje -, in med pisanjem objav na blogu. Na to gledam prej kot na blagoslov, da sem našla tisto, v čem zares uživam."
Pri njenem "delu" se ji zdi najbolj vznemirljivo to, da mora biti sposobna hitro prilagajati svoje modno znanje "vsakemu posamezniku in vsakemu ustvariti videz, ki bo pisan na kožo samo in izključno njemu in njegovim željam".
Vznemirjenje ob torbici Chanel
Kot stilistki ji pripada čast delati tudi z malce dražjimi, posebnimi kosi. Ko je še živela v Milanu, je v živo videla vse, kar si srce stilistke poželi.
Še vedno se spomnim vznemirjenja, ko sem v roke prvič prijela torbo Chanel (nasmeh, op. p.). Občutek, ki ga po mojem mnenju razumejo samo "fashioniste", drugim pa je najbrž smešno in nič posebnega. Sama imam do velikih imen veliko spoštovanje in je še vedno poseben občutek, ko se sprehajam po butikih modnih "velikanov".
Trenutno dela tudi kot visual merchandiser, kar pomeni, da v prodajalni skrbi za postavitev izdelkov na policah, preoblači lutke v izložbah in skrbi za celoten videz prodajalne.
"Priznam, da mi je tudi ta vidik ustvarjanja zelo všeč. Zato težko rečem, kaj najraje delam, saj obožujem tako delo osebne stilistke kot postavljanja videza trgovin, pa modno ustvarjanje modne revije, kot sem to počela kot modna urednica Grazie. Aja, ustvarjanje modnega bloga pa je tako razred zase in si ne predstavljam, da tega ne bi počela! Mislite, da bi lahko vse to združila v eno? (smeh, op. p.)"
Stilistka je kot kiparka
Na vprašanje, kaj je največja zmota, ki jo imajo ljudje o stilistih, Manca odgovarja: "Želela bi si, da bi tako kot jaz ljudje na stiliranje gledali kot na umetnost."
Če se kipar zapre v svoj studio, kjer kipari, je moj blog moj studio, kjer jaz ustvarjam svoje umetnine. Zame ustvarjanje stajlingov ni slepo spremljanje trendov, ki jih veleva svet, temveč je prelivanje trenutnih občutenj, pogleda na tekoče trende in vsesplošno izražanje skozi oblačila. Ob tem pa nikakor ne podpiram množičnega nakupovanja; ko enkrat izoblikuješ svoj stil, postane stiliranje le še igra in užitek s stvarmi, ki jih imaš, s kako novo malenkostjo, ki je pika na i.
In kako je videti omara stilistke? Manca pravi, da je že zdaj sanjska, čeprav v njej nima dizajnerskih znamk in dragih oblek.
"Sanjska je zato, ker imam stvari, v katerih se dobro počutim. Hvaležna sem, da lahko nosim kose, ki sta jih oblikovali moja babi in mami, še bolj sanjska pa bo, ko/če se bo nekoč pridružil še kak moj lasten dizajn ... Do takrat pa uživam med brskanjem po razprodajah in se ne želim prepustiti mišljenju, da si videti odlično oblečen le, če na etiketi piše določena znamka."
