Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
14. 5. 2016,
19.30

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2,78

2

Natisni članek

Dani Meglič razstava Bojan Knific

Sobota, 14. 5. 2016, 19.30

6 let, 6 mesecev

Kaj so včasih nosili spodaj? Presenečeni boste. (video)

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2,78

2

spodnje perilo | Foto Ana Kovač

Foto: Ana Kovač

Ste vedeli, da so steznike nekoč nosili tudi moški in da so jih zdravniki zaradi morebitnih poškodb notranjih organov odsvetovali? Da je spodnje perilo veljalo za bolj erotično kot golota in da so modrčke nekoč nosili nad oblačili in ne pod njimi?


Vse to je mogoče izvedeti in si ogledati na razstavi s spogledljivim naslovom Kaj so včasih nosili spodaj, ki sta jo v Kurnikovi hiši v Tržiču postavila kustos Tržiškega muzeja Bojan Knific in Dani Meglič, garderoberka Folklorne skupine Karavanke.

Lani sta raziskovala, tisto, kar so ljudje nekoč nosili na glavi, letos sta se posvetila temu, kar so nosili spodaj.

Razstava, ki bo na ogled do konca junija, preseneča s kosi, ki se skozi prizmo sodobnega časa morda zdijo čudni in presenetljivi (od steznikov za moške do spodnjih kril, ki so nadomeščala spodnje hlače), tako kot bi se današnji, na primer več razkrivajoče kot skrivajoče tangice, zdeli čudni in za naše prednike nesprejemljivi.


Glede na to, da se modne smernice vračajo, se vam zdi mogoče, da bi se vrnile tudi na področju spodnjega perila? Najprej se ga sploh ni nosilo, potem se je nosilo takšnega, ki je prekrival skorajda celotno telo …
Mislim, da se v rahlo prilagojeni obliki moda vedno vrača. Tudi nekoč tako priljubljeni, pa nato zdravniško odsvetovani stezniki so se, a le za kratek čas. Moda se res vrača, le da se je včasih menjala na vsakih deset let, zdaj pa se menja vsako sezono.

Bojan Knific o tem, zakaj se je lotil raziskovanja spodnjega perila.
(Kliknite za ogled videa.)

 

Danes sicer res ne nosimo spodnjih hlač z razporkom, ki so jih nosili nekoč, dolžina pa se vsekakor menja. Od tangic, ki so bile okrog leta 2000 najbolj aktualne, danes pa se skorajda več ne nosijo, in so več razkrivale, kot skrivale, do boksaric, ki so danes vedno bolj pogoste in priljubljene.

Kako ste sploh prišli na idejo, da se lotite raziskovanja spodnjega perila, ki za nekatere še vedno velja za žgečkljivo temo?
V preteklosti smo pripravili že več razstav na temo oblačilne dediščine, od oblačilne dediščine Tržiča do predstavitve pokrival oziroma peč.

Razstava Kaj so včasih nosili spodaj je na ogled v Kurnikovi hiši v Tržiču. Avtorja postavitve sta kustos Tržiškega muzeja Bojan Knific in garderoberka Folklorne skupine Karavanke Dani Meglič. | Foto: Razstava Kaj so včasih nosili spodaj je na ogled v Kurnikovi hiši v Tržiču. Avtorja postavitve sta kustos Tržiškega muzeja Bojan Knific in garderoberka Folklorne skupine Karavanke Dani Meglič.

Z Dani sva, glede na to, da so se nekateri lani spraševali, kaj peče sploh so – besedo so izgovarjali s širokim e –, odločila, da prihodnje leto pripraviva nekaj, kar bo privabilo poglede, nekaj, kar bodo vsi poznali in kar jih bo na razstavo tudi privabilo.

Sicer pa to ni prva raziskava spodnjega perila v Sloveniji. V preteklosti so že pripravili podobno razstavo v murskosoboškem muzeju, pozneje tudi v Kamniku, ni pa to preveč pogosta tema raziskovanja. Zame osebno je seveda večji čar raziskovati teme, ki javnosti niso preveč znane.

O tem, zakaj je raziskovanje neznanega večji čar kot tistega, o čemer je več znanega.
(Kliknite za ogled videa.)

Kako ste dobili predmete, ki so razstavljeni na razstavi?
Predmete smo dokaj intenzivno zbirali v Tržiškem muzeju, nekaj kosov sem imel doma, preostalo je priskrbela Dani Meglič. Veliko kosov izvira iz ene od hiš v Tržiču, priskrbela sta jih Matjaž in Maja Simon, ki sta podedovala eno od starih trških hiš in v njej našla ogromno predmetov iz preteklosti, med drugim tudi staro stranišče. Veliko kosov nam je posodila Andreja Stražinar, ki sicer šiva folklorne kostume in je veliko materiala zbrala v  okoliških hišah, nekaj predmetov pa smo dobili od rodbine Bojana Adamiča.

So starejši ljudje odprti za pogovore o tej temi? 
Dokaj, da. Sem pa pričevanja o tem zbiral že za pripravo knjige z naslovom Tržiška dekleta daleč slove. Sogovornice so razkrile tudi to, kako so nekdaj reševali težave, povezane z menstruacijo.

Ženske so si nekoč v času menstruacije pomagale s privihanim spodnjim krilom. | Foto: Ana Kovač Ženske so si nekoč v času menstruacije pomagale s privihanim spodnjim krilom. Foto: Ana Kovač

Kako so jih reševali? Pisateljica Milena Miklavčič, ki je raziskovala spolno življenje naših prednikov, je v knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače zapisala, da se je vložkom včasih reklo pinte in da so jih ženske prekuhavale v vreli vodi.
Pinta, da. Še pred tem, dokler ni bilo vložkov vsaj v približno taki obliki, kot si jih predstavljamo danes, so si pomagale s spodnjimi krili. Krila so namreč takrat že nosila, spodnjih hlač pa ne.

To je pomenilo, da so si zadnji del spodnjega krila privihale med nogami in spredaj zataknile za pas. Nekaj krvi je tako ostalo v spodnjem krilu, sicer pa je kapljala po tleh.

"Včasih ni bilo nič in danes skorajda spet ni nič."
(Kliknite za ogled videa.)

Tudi župniki v svojih spominih precej pišejo o tem. Da so bile na primer cerkvene klopi pogosto označene s krvjo, da je ta kapljala po tleh in podobno. To je bila takrat povsem običajna stvar, s katero se niso obremenjevali.

Zanimivo je tudi to, da so prvo spodnje perilo, ki se je začelo pojavljati pri delavcih in kmetih, sušili na skrivaj. Niso ga obesili skupaj s srajcami ali rjuhami, ampak so ženske perilo prale takrat, ko jih nihče ni videl. Niti sosedje in otroci. Tudi sušile so jih večinoma v skritih kotičkih.

Zakaj?
Težko je reči, ampak veljalo je, da je nošenje spodnjega perila greh. Vedno je veljalo za nekaj erotičnega in čeprav takšne dolge spodnje hlače res ne delujejo preveč erotično. Spodnje krilo ali spodnje hlače so pač veljale za nekaj, kar privablja moške.

Spodnje perilo je vedno veljalo za nekaj, kar pri moških buri domišljijo. Prve so ga nosile kurtizane oziroma prostitutke. | Foto: Ana Kovač Spodnje perilo je vedno veljalo za nekaj, kar pri moških buri domišljijo. Prve so ga nosile kurtizane oziroma prostitutke. Foto: Ana Kovač

Kdo je prvi začel nositi spodnje perilo?
Najprej so ga nosile kurtizane oziroma prostitutke. Spodnje perilo je veljalo za nekaj, kar bo pri moških vžgalo, če se izrazim po domače, in kar budi domišljijo.

Še danes velja, da je bolj erotično, če je nekaj diskretno zakrito kot pa povsem odkrito.
Seveda, goloto so od nekdaj pojmovali zelo različno. Kar precej upodobitev imamo iz 19. stoletja, iz katerih je vidno, da so dekleta razporek na srajci v višini prsi imela povsem gol. To danes velja za erotično, nekoč pa očitno ni bilo.

Tudi ko so dekleta plesala in so se jim dvigovala spodnja krila, kar je razkrivalo marsikaj, to ni veljalo za zelo erotično.

Steznike so včasih nosili tudi moški.  | Foto: Ana Kovač Steznike so včasih nosili tudi moški. Foto: Ana Kovač

Kaj vaju je pri zbiranju materialov najbolj presenetilo?
To, da so včasih tudi moški nosili steznike. Danes to velja za izrazito žensko stvar, nekoč pa so jih moški nosili enako pogosto kot ženske. Na ta način so si oblikovali telo.

Zanimivo je, da so si nekoč v pasu tako na tesno stisnili steznik, da je to povzročalo celo trajne poškodbe. Organi so se drugače razvijali, kot bi se sicer. Steznike so nekoč oblačili že otrokom, zato da je pas ostal čim ožji.

Zdravstvene težave zaradi nošenja steznika so bile precej pogoste in prav zdravniki so bili tisti, ki so konec 19. stoletja najbolj nasprotovali uporabi steznikov in ljudi osveščali, da je uporaba steznika škodljiva in naj se temu izogibajo.

No, moda se je pozneje dokaj kmalu spremenila, ljudje so ta priporočila začeli upoštevati, steznike so skorajda prenehali uporabljati in uveljavljati so se začela druga spodnja oblačila.

Pogosta je bila tudi uporaba pasov za hlačne nogavice. Z njimi so si ženske oblikovale oz. zožale boke, pa še nogavice so jim lepo stale.

Spodnje perilo so najprej nosili moški, predvsem tisti, ki so bili v vojski. Pred tem so jim kot spodnje perilo služile dolge srajce.  | Foto: Ana Kovač Spodnje perilo so najprej nosili moški, predvsem tisti, ki so bili v vojski. Pred tem so jim kot spodnje perilo služile dolge srajce. Foto: Ana Kovač

Kdaj se je začelo nositi spodnje perilo?
Različno, nekje od 16. stoletja naprej. Najprej so ga nosili plemiči in meščani, kmetje pa, če med perilo štejemo tudi spodnje krilo, od renesanse naprej. Spodnje hlače v pravem pomenu besede pa so ženske nosile od začetka 20. stoletja naprej.

Moški so jih nosili še prej. Nekje od sredine 19. stoletja pod vplivom vojske. Spodnje perilo je bilo tam nekaj običajnega in ker so v vojski preživeli dlje časa, so se potem tega navadili.

Zakaj so spodnje perilo dobili v vojski?
Ker je bilo del vojaške uniforme, verjetno zaradi higiene. To je tudi ključni razlog njegove uporabe, da zgornja oblačila ostanejo čista.

Kdaj je spodnje perilo vsaj malo začelo spominjati na perilo, kakršno nosimo danes?
Po drugi svetovni vojni. To nam je precej bližje. Takrat so bili modrčki vsaj po obliki dokaj podobni današnjim, pred tem so bili precej bolj ohlapni, dolga leta so se nosili tudi nad in ne pod obleko. So pa že v 50. letih imeli funkcijo oblikovanja prsi. Že takrat je moda narekovala drugačne, bolj koničaste modrce.

Modrčki so bili včasih bolj ohlapni, že v 50. letih prejšnjega stoletja pa so prevzeli oblikovalno vlogo. | Foto: Ana Kovač Modrčki so bili včasih bolj ohlapni, že v 50. letih prejšnjega stoletja pa so prevzeli oblikovalno vlogo. Foto: Ana Kovač

Kakršne je nosila Madonna v videospotu Vogue.
Res je.

Smo bili Slovenci pri sprejemanju spodnjega perila počasni ali dokaj napredni?
Približno tako kot v Evropi na splošno. Je pa res, da so države bližje jugu, to sprejemale počasneje.

Tudi če pogledamo Slovenijo, so perilo najprej sprejeli v mestih, potem v primestnih vaseh, šele nato na kmetijah. Najdlje so se temu upirali v odročnih hribovskih vaseh.

Modrčke so ženske včasih nosile kot vrhnja oblačila. | Foto: Ana Kovač Modrčke so ženske včasih nosile kot vrhnja oblačila. Foto: Ana Kovač

Ste že razmišljali o temi prihodnje razstave? Kaj bi si še želeli obdelati?
Nekaj, kar ljudem še ni tako znano. Enkrat v prihodnje si želim pripraviti razstavo o zgodovini obutve, zanimivo bi bilo tudi kaj na temo kozmetike, negovanja telesa ali kaj podobnega. Bomo videli, pomembno je, da bo mogoče zbrati dovolj predmetov, predstavljanje samo s fotografijami na panojih namreč nima smisla.

Ne spreglejte